Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer je včeraj napovedala, da bodo septembra sprožili intenzivno javno razpravo o možnosti, da bi otroški dodatek postal univerzalni temeljni dohodek. Tako bi socialno politiko ločili od družinske, k čemur so se stranke zavezale tudi v koalicijskem sporazumu. Če bo otroški dodatek res postal univerzalni temeljni dohodek, bi se spremenil njegov namen: ne bi bil več namenjen preživljanju otroka, ampak bi postal dopolnilni prejemek za izobraževanje in vzgojo otroka.
»Cilj ideje o otroškem dodatku kot univerzalnem temeljnem dohodku je ljudi opozoriti, da otroški dodatek ni socialni transfer in da so vsi otroci enaki. O tem vprašanju bi želeli doseči širši družbeni konsenz,« je povedala Klampferjeva in dodala, da bodo pri pripravi rešitve skušali slediti modelom v Evropi, med drugim v Avstriji in Nemčiji.
Okvirni predlog bodo predstavili septembra
Špela Isop, v. d. direktorja direktorata za družino na ministrstvu, je pojasnila, da uvedbo vsaj minimalnega otroškega dodatka za vse otroke določa resolucija o družinski politiki 2018–2028. Kot je dejala, bodo delovni skupini s predstavniki nevladnih organizacij, ki delujejo na področju družine in socialne politike, septembra predstavili okviren predlog. Nato bodo o tej temi razpravljali na seji sveta za otroke in družino, sledili bodo pogovori z drugimi deležniki, med drugimi s predstavniki Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije in Socialne zbornice Slovenije, je povedala Isopova.
Ob tem je pojasnila, da bo pri oblikovanju zakonodajne rešitve treba spremeniti zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki opredeljuje otroški dodatek. Ker verjetno ne bo več del vrstnega reda pravic, bo treba popraviti tudi zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.
»Smiseln bi bil le, če bi ga dobili vsi v enaki višini«
Dr. Valerija Korošec, sociologinja in članica Sekcije za promocijo UTD, ki je leta 2010 spisala doslej edini z izračuni podprti predlog uvedbe UTD, je prepričana, da bi bil univerzalni otroški dodatek pravi korak k izboljšanju socialne slike in zmanjšanju revščine v Sloveniji. Pri tem pa opozarja, da bi bil smiseln samo v primeru, če bi ga brezpogojno prejemali vsi otroci v enaki višini.
»Če bi ga dobili vsi, pri tem pa bi ohranili premoženjski kriterij ali vrstni red, bi lahko nastal problem. To bi prineslo zapletenost, nepreglednost in krivice, ki bi morda še dodatno obremenile najbolj ogrožene. Če bi ga prejemali vsi v enaki višini, bi postal sistem enostaven in pregleden, ob tem pa bi se ljudje, ki bi natančno vedeli, koliko lahko pričakujejo za vsakega otroka, tudi laže odločali za družino. Bolj ko bo sistem podoben sedanjemu, manjši bo učinek in večja bo zmeda,« meni Koroščeva, ki opozarja, da bi moralo ministrstvo za delo pred rešitvami narediti tudi natančne izračune z uporabo mikrosimulacijskega modela.
