Distopični znanstvenofantastični film Iztrebljevalec iz leta 1982 je postavljen v prihodnost, natančneje v leto 2019, ko svetu vladajo roboti, slabo vreme in oglasni panoji. Primerjave s filmom in sedanjostjo so tako neizbežne in čeprav še nimamo letečih avtomobilov, konstantnega dežja, zakajenih prostorov ali poplave robotov, ki so videti kot ljudje, je nekaj stvari film napovedal pravilno: ljudje smo nesrečni, podnebje gre k vragu in Rutger Hauer je mrtev.

Svetlolasi in plavooki Nizozemec je prejšnji teden umrl po kratki bolezni, star 75 let, vse do konca svojega življenja pa je snemal filme, serije in verižno kadil. Otrok dveh igralcev, rojen sredi nemške okupacije Nizozemske, se je v najstniških letih raje kot šoli posvečal delu, najprej na trgovski ladji, po vpisu na igralsko akademijo pa je študij opustil in se izuril za vojaškega zdravnika na terenu. Ker je nasprotoval uporabi orožja, se je vrnil na igralsko akademijo in diplomiral leta 1967. Leta 1969 ga je njegov rojak Paul Verhoeven, ki je poleg Hauerja postal najbolj znan nizozemski filmski izvoz, angažiral v televizijski seriji Floris, pozneje pa sta skupaj posnela še Soldier of Orange in Spetters.

Oba sta »napadla« Hollywood, a za Hauerja se je kmalu izkazalo, da so vloge za plavooke in svetlolase Evropejce v Hollywoodu omejene na hudobce. Lahko je terorist, lahko je vampir, lahko je nacist, če ima srečo, pa je lahko tudi ekscentričen android. Hauer jo je imel in zaslovel z vlogo Roya Battyja v Iztrebljevalcu, kjer je izustil in, kot pravi legenda, večer pred snemanjem tudi sam ponovno napisal, slavne besede: »Vsi ti trenutki se bodo izgubili v času kot solze v dežju. Čas je, da umrem.« Čeprav je bil Iztrebljevalec sprva komercialni polom, se je v filmsko zgodovino zapisal kot kultna klasika, Hauerjeve besede, ki še danes veljajo za ene najboljših zadnjih besed lika v filmu, pa so že pred 37 leti zaobjele duh časa leta 2019.

Hauer je morda res doživel svoj hollywoodski vrhunec leta 1982, a kot eden tistih igralcev, ki ves čas snema, je kmalu postal kralj stranskih vlog, nekakšna nizozemska različica Jeffa Goldbluma. Bil je vampir v filmu Buffy, izganjalka vampirjev, pozneje pa je igral tudi v vampirski seriji Prava kri. Bil je nemško-ameriški agent v režijskem prvencu Georgea Clooneyja, Izpovedi nevarnega uma, kanibal v Mestu greha in direktor Wayne Enterprises v Batman: na začetku.

Glavne vloge je dobival predvsem v domačih produkcijah. Bil je Alfred Heineken, pivski magnat, ki so ga leta 1983 ugrabili, leta 2011 pa o tem posneli film. Za vlogo je dobil nizozemsko Rembrandtovo nagrado. Pivsko navdahnjeno kariero je doživel tudi kot šaljivi junak oglasov za Guinness, pojavil pa se je tudi v spotu za skladbo On A Night Like This, v katerem, tako kot pevka skladbe, Kylie Minogue, predvsem zapeljivo gleda v kamero.

S filmskimi nagradami ni napolnil veliko polic, je pa zato dobil zlati globus za vlogo v filmu Pobeg iz Sobiborja, nekaj nizozemskih nagrad za najboljšega igralca, pa tudi nekaj nagrad za življenjsko delo. Leta 1999 so se na Nizozemskem odločili, da je Hauer najboljši igralec stoletja in mu za to podelili Rembrandtovo nagrado, leta 2016 pa so Hauerju nagrado za življenjsko delo podelili v Trstu na festivalu znanstvene fantastike. Bil je okoljski aktivist, ustanovil je fundacijo za osveščanje o aidsu, po podatkih IMDb pa je po njegovi smrti ostalo še pet neizdanih filmskih projektov, v katerih je nastopil.