Francoskemu kolesarju Julianu Alaphilippu se je po prvem od treh dni v Alpah v Valloirju smejalo do ušes. Čeprav so vsi pričakovali, da bo prav v dnevu z več kot 5100 metri vzponov čez vrhove prelazov Vars, Izoard in Galibier zaostal največ, ima še vedno minuto in pol »kapitala«. Znova se je izkazalo, da mu glavna konkurenčna ekipa Ineos na dolgih klancih ne more narediti veliko škode. Poleg tega v taktiki z dvema kapetanoma niso složni.
Čez Rogličev Galibier v obratni smeri mu je sekunde najbolj sekljal mladi Egan Bernal. Še za nekaj deset sekund več kot 32 bi lahko mladi Kolumbijec zmanjšal zaostanek za Francozom, če ne bi bilo kontroverzne taktike Gerainta Thomasa. Pod vrhom Galibierja se je zapodil za veliko mlajšim kolumbijskim klubskim kolegom, čeprav se po nepisanih kolesarskih pravilih moštvenih kolegov ne lovi. S tem je za hrbtom povlekel tudi druge v skupini s Pinotom in zmanjšal pomen Bernalovega napada. Dilema je, ali gre za mešanico kontrastnih taktik mož Ineosa, o katerih je že govoril šef Dave Brailsford, ali pa je branilec lanske zmage sebično branil svoje drugo mesto v skupnem seštevku. Vse je voda na Alaphilippov mlin. Dejstvo je, da je v zadnjem kilometru vzpona junak občinstva doživljal pričakovano krizo in do vrha 2622 metrov visokega prelaza visokemu ritmu ni uspel slediti. Zaostanek za tekmeci Thomasom, Thibautom Pinotom, Stevenom Kruijswijkom in Emanuelom Buchmannom pa je s spretno vožnjo nadoknadil na spustu in rumeno majico vodilnega rutinirano pripeljal v Valloire. »Lahko bi se končalo slabše. Do napada Bernala in Thomasa sem se dobro počutil, potem je šlo težje. Škodo sem omilil z nekaj tveganja, želel sem rešiti rumeno majico. Še vedno sem optimist. Naslednja dneva bosta nemara težja. Sanjam še ne,« je Julian Alaphilippe na realnih tleh. »Ko je šel Thomas za Bernalom je bilo dobro tudi zame. S tem je zmanjšal zaostanek. Za Alaphilippa sem vedel, da nas bo ujel na poti navzdol. Leti kot kapljica. Nihče v naši peterici ga ne upa napasti zgodaj, vsi se bojimo krize. Sam mogoče nisem tako slab, kot sem si mislil,« je medtem razmišljal Steven Kruijswijk (Jumbo Visma).
Alaphilippe jim vse bolj striže peruti. Odslej bo odločala vsaka sekunda, najprej jutri čez 2751 metrov visoki Iseran do Tignesa in vsak obrat pedala v soboto v Val Thorensu. Drugi iščejo rezervne scenarije. Mali Kolumbijec Nairo Quintana se je kot najmočnejši iz skupine ubežnikov z etapno zmago in petimi minutami dobitka vrnil med »pomembne«. »Po padcu v Pirenejih sem potreboval nekaj časa. Tudi zaradi visoke nadmorske višine so mi Alpe bolj všeč,« je Quintana opisal »vrnitev odpisanega« in vrnil v taktično igro vso ekipo Movistar z Mikelom Lando. Italijan Damiano Caruso, ki čez prelaze lovi točke na gorskih ciljih, je tretji v razvrstitvi pikčaste majice najboljšega hribolazca in rešuje sloves Štangljeve ekipe Bahrain Merida. Edina naloga Jana Tratnika in Mateja Mohoriča je pomoč za skok v beg.
