Novopečeni britanski premierji so Otočanom obljubljali že marsikaj. Johnsonova predhodnica Theresa May je na primer obljubila, da bo odpravila žgoče krivice v družbi, pa je potem tri leta govorila samo o brexitu. Boris Johnson v svoji prvi izjavi v parlamentu, ki jo je opozicija tako glasno prekinjala, da je moral posredovati predsednik poslanske zbornice, s svojimi napovedmi za britansko prihodnost ni izzvenel samo kot hiperaktivni optimist, ampak kot pravi fantast. Medtem ko večina Britancev strahoma pričakuje 31. oktober zaradi velike verjetnosti, da bodo zapustili EU s trdim, za ekonomijo verjetno katastrofalnim brexitom, ker je za kaj drugega premalo časa, jim je Johnson obljubljal »začetek novega zlatega obdobja«. Sicer brez kakršne koli podrobnosti pa z veliko mahanja z rokama in srepimi izzivalnimi pogledi po poslanski zbornici.

»Turbopriprave« na trdi brexit

Za njim so v prvi klopi vladajoče konservativne stranke sedeli vsi bolj ali manj trdi brexitirji – novi ministri, s katerimi se je obdal, da bi potrdil svojo glavno obljubo: izstop iz EU za vsako ceno. Če ne bo mogel izposlovati sporazumnega, ki ga optimistično obljublja, bo izpeljal trdega. V vsakem primeru bo Velika Britanija, kot je spet zatrdil, 31. oktobra zapustila EU.

»Naša misija je, da izpeljemo brexit 31. oktobra, da bi vnovič združili in vlili energijo v našo čudovito Britanijo in da to državo spremenimo v najboljši kraj na Zemlji. Do leta 2050 je več kot mogoče, da bo Britanija največje in najuspešnejše gospodarstvo v Evropi, v središču novih trgovinskih kupčij, katerih pionirji smo.« In tako naprej. Britanija bo zaradi njega najboljša država na planetu v vseh pogledih, ki se jih lahko kdo domisli. Obljubil je, da se bo energično vrgel v pogajanja z EU o novem brexitskem sporazumu. Svojega nekdanjega tekmeca za premierski položaj, nekdanjega okoljskega ministra in pred tem probrexitskega pajdaša Michaela Gova pa je zadolžil za »turbopriprave« na nesporazumni odhod iz EU. Johnsonu se zelo mudi, saj obljublja, da bo v manj kot stotih dneh dosegel to, česar predhodnica ni zmogla v treh letih.

Zunanji minister je Dominic Raab

V vladi se je Johnson znebil vseh ministrov, ki imajo po njegovem premehka stališča do brexita, in jih zamenjal s trdimi bexitarji, da bi mu pomagali izpeljati izstop iz EU do konca oktobra. Dosedanjemu zunanjemu ministru in tekmecu za premierski stolček Jeremyju Huntu je ponudil obrambno ministrstvo (to je korak nazaj), kar je ta zavrnil in se raje preselil med poslance. Ker je Hunt bogataš, ga prepolovitev plače ne bo skrbela.

Za novega zunanjega ministra je Johnson imenoval nekdanjega ministra za brexit Dominica Raaba, ki je odstopil iz vlade Therese May, ker je bil zanj njen brexit premehak. Raab, ki se rad hvali, da ima črni pas v karateju, je sodeloval v dirki za novega premierja, v kateri je prvi omenil možnost začasnega zaprtja dela parlamenta, da bi mimo njega izpeljali trdi brexit. Johnson, ki noče izključiti te možnosti, je na položaju ministra za brexit obdržal odločnega zagovornika izstopa iz EU Stephena Barclaya. Nova vlada premierja Johnsona je po vseh merilih tudi veliko bolj desničarska od dosedanje.

Bo Johnson zadnji premier Združenega kraljestva?

Nič, kar je Johnson naredil do zdaj, ni spremenilo mnenja kritikov, da je povsem neprimeren za premierja, zlasti v tem času. Najbolj jih skrbi, da je za osebnega svetovalca imenoval razvpitega nekdanjega arhitekta probrexitske kampanje Leave (Odhod) Dominica Cummimgsa. Nekateri mislijo, da bo Johnson morda, če bi se obdržal na oblasti po naslednjih volitvah, zadnji premier Združenega kraljestva Velike Britanije. Na Škotskem ga tako zelo ne prenesejo, da ocenjujejo, da bo njegov izbor za premierja prevesil tehtnico na stran tistih, ki so za škotsko neodvisnost. Škotska premierka Nicola Sturgeon mu je že pisala, da ima alternativni načrt za njegov brexitski načrt (drugi referendum o neodvisnosti), kar tudi na Severnem Irskem resno podžiga idejo o združitvi z Republiko Irsko.