O oskrbovanju dreves v Ljubljani in tegobah, povezanih s padlimi kostanji, smo pred časom že pisali. Nega dreves, še posebej v urbanih predelih, ni zgolj obrezovanje in preganjanje škodljivcev. V dneh, ko se temperature dvignejo nad 30 stopinj Celzija, nebo pa je brez oblačka, se verjetno marsikdo vpraša, kako poteka oskrba z vodo – ne samo dreves, tudi drugih zelenih površin, ki v Ljubljani zavzamejo kar tri četrtine mestnega okolja.
Dr. Maja Simoneti, krajinska arhitektka in urbanistka, nam je razložila: »Urejanje zelenih površin, katerega del je tudi ravnanje z drevesi, postaja zaradi pomena zelenih površin za zdravje prebivalcev in odpornost mest na izzive prihodnosti vse pomembnejša komunalna dejavnost. Razvoj dobrih praks temelji na celovitem in vključujočem urejanju, to je na učinkovitem povezovanju različnih strokovnih služb pri načrtovanju in upravljanju in na vključevanju novih akterjev, kot so prebivalci, lastniki in najemniki nepremičnin, v načrtovanje in upravljanje.«
Za javno rastje (in njegovo hidracijo) slovenskega glavnega mesta skrbi javno podjetje VOKA Snaga. Informacije o zalivanju drevoredov, parkov, okrasnih rastlin in ostalega zelenja v pristojnosti mestne občine smo dobili z oddelka za gospodarske dejavnosti in promet ter iz javnega podjetja VOKA Snaga.
Približno sto litrov vode na drevo
V Ljubljani so v zadnjih petih letih zasadili 3175 novih dreves, ki tvorijo drevorede na Slovenski, Gosposvetski in Zaloški cesti, v Dalmatinovi, Pražakovi, Metelkovi in Slomškovi ulici, Ob dolenjski železnici, Na Stolbi in na parkiriščih P + R. Na območju prenovljene Vodnikove ceste pa strokovne službe načrtujejo zasaditev 21 novih dreves.
Ravno mlada drevesa v prvih petih letih zaradi vraščanja koreninskega sistema potrebujejo še posebno pozornost. To poudari tudi Simonetijeva: »Že vsaj deset let, odkar je aktualno množično sajenje novih dreves v mestih po svetu, praksa in številne z njo povezane raziskave kažejo, da so pogoji vraščanja novih dreves v urbanem okolju izjemno težki. Zato se s tehnikami saditve in nege novih dreves ukvarjajo številne interdisciplinarne skupine inženirjev, pedologov, vrtnarjev, arboristov in drugih strokovnjakov. Ko govorimo o zalivanju in problemih vraščanja, si mesta po svetu prizadevajo, da se koreninska gruda nikoli ne presuši, zato se uporabljajo zalivalne vreče, pogosto pa se mesta obrnejo po pomoč na prebivalce, lastnike in uporabnike nepremičnin v območju novih saditev in tako poskrbijo za dodaten nadzor nad stanjem in zalivanje po potrebi v sušnih obdobjih. Pomemben prispevek k preživetju novih dreves predstavljata na primer tudi priprava sadilnega substrata in izvedba sadilne jame.« Z oddelka za gospodarske dejavnosti in promet ter iz podjetja VOKA Snaga so sporočili, da tudi v Ljubljani uporabljajo zalivalne vreče. Njihovo prednost vidijo v temeljitem in enakomernem zalivanju dreves, slabost pa v tem, da so pogosto tarča vandalizma in da njihovo nameščanje in pospravljanje po koncu sezone zahteva veliko časa. V Ljubljani je zalivalnih vreč za zdaj samo petnajst. Na občini so nam odgovorili tudi na vprašanje o stanju sadilnih jam: »Sadilne jame so zasnovane v skladu s pravilnikom za ravnanje z mestnim drevjem v Mestni občini Ljubljana. Nova ulična drevesa imajo neprimerno boljše pogoje za rast kot tista, ki so bila zasajena v preteklosti.«
Večinski delež ljubljanskih dreves se zaliva po klasični metodi z usmerjanjem curka vode iz cevi avtocisterne. To strokovne službe v prvi rastni sezoni počnejo štirikrat do šestkrat, pri občutljivejših vrstah tudi večkrat. V drugi rastni sezoni drevje v obdobju najhujšega pomanjkanja vode zalivajo le, če začne kazati znake pomanjkanja vode. Pretok vode je prilagojen vodni kapaciteti tal, ki je odvisna tudi od zalivalne kotanje, oblikovane že pri saditvi dreves. Posamezno drevo s tem sistemom dobi približno sto litrov vode.
Na krožiščih zasajene trpežne trajnice
V vročih dneh in sušnih obdobjih v Ljubljani ne primanjkuje turistov. In ker so nabrežja Ljubljanice ena glavnih atrakcij za obiskovalce tujih dežel, mesto poskrbi, da tudi reka v mestnem jedru ne usahne preveč. Ta postopek se izvede z zapornico na Ljubljanici (Plečnikova zapornica). Arhitekturni biser premore mehanizem mehaničnih sklopov za dviganje in spuščanje, ki je namenjen zadrževanju vode v središču mesta, ki se na vzhodnem delu konča pri drugem kulturnem spomeniku, Cukrarni. Na Mestni občini Ljubljana (MOL) so zagotovili, da nižja gladina vode v vzhodnem delu mesta nima negativnega vpliva na nevodno rastje, ki se napaja na nabrežjih. Pravijo pa, da je res, da se ob spustu zapornice posuši rastje, ki uspeva v vodi.
Smotrneje je v prestolnici poskrbljeno za nasade, ki so v prometnih krožiščih. V njih VOKA Snaga sadi enoletnice, skrbi za zalivanje, pletje in dognojevanje. V mestni upravi dodajajo, da so »na krožiščih večinoma zasajene trpežne trajnice, ki za svojo rast ne potrebujejo umetnih gnojil in drugih sredstev, ki obremenjujejo okolje. Te so precej odporne na sušo oziroma so prilagojene podnebnim spremembam. Izbrane rastline privabljajo žuželke in ponujajo hrano pticam. V nekaterih krožiščih so zasajeni tudi drevesa, grmovnice, enoletnice in sezonsko cvetje.«
Urbani gozdovi
Poleg naštetega urbanega rastja največji delež zelenih površin v najlepšem mestu na svetu prispevajo tudi urbani gozdovi. Največji so na Golovcu, Rožniku in Šišenskem hribu ter v parku Tivoli. Služba Krajinskega parka Tivoli, ki združuje tivolski park, Rožnik in Šišenski hrib, ima 459 hektarov zavarovanega območja. Biotska raznovrstnost in krajinska pestrost sta v tem predelu Ljubljane od letošnjega leta v oskrbi novonastale družbe Javno podjetje VOKA Snaga. Na Golovcu pa mestna občina od junija 2018 izvaja mednarodni projekt Upravljanje in raba urbanih gozdov kot naravne dediščine v podonavskih mestih. Namen projekta je omogočiti kakovostnejšo izrabo gozdnega prostora, ki ga uporabljamo v različne namene: za športno rekreacijo, izobraževanje, sproščanje, trajnostni turizem… Za nego teh gozdov je odgovorno mesto, ker pa vemo, da je pomembna značilnost gozdov shranjevanje vode, lahko sklenemo krog: Rožnik, Šišenski hrib, Golovec in drug, strnjeno porasel svet, ki se dviga nad Ljubljansko kotlino, skrbijo za temelj zalivanja ostalega zelenja – za vodo.
