Preiskava leta 2016 ustanovljenega posebnega sodišča za vojne zločine na Kosovu, zaradi katere je konec prejšnjega tedna odstopil kosovski premier Ramush Haradinaj, je zaprta za javnost. Gre za institucijo kosovskega pravosodja, ki v skrbi za varnost prič deluje v Haagu, sodišče pa sestavljajo mednarodni sodniki, financirani iz evropskih sredstev. Kosovska skupščina je morala za njegovo ustanovitev spremeniti ustavo, povod pa so bile obtožbe na račun pripadnikov nekdanje Osvobodilne vojske Kosova (OVK), ki jim je Svet Evrope v poročilu Dicka Martyja očital hude vojne zločine nad Srbi in Romi v letih 1998 do 2000, od ugrabitev in množičnih usmrtitev do trgovine z njihovimi organi.
Haradinajev deja vu
Haradinaj je bil obtožb o vojnih zločinih, zaradi katerih je kot premier odstopil že leta 2005, dokončno oproščen novembra 2012 pred mednarodnim sodiščem za vojne zločine na tleh nekdanje Jugoslavije. Ob objavi prejšnji teden, da je pozvan na posebno sodišče za Kosovo, sprva ni bilo jasno, ali ga kličejo kot pričo ali osumljenca. Po današnjem enournem zaslišanju v Haagu, ki je sledilo nekoliko krajšemu, v katerem je pred sodnike stopil bivši predsednik kosovske skupščine Jakup Krasniqi, ki je bil med kosovsko vojno tiskovni predstavnik OVK, pa je Haradinaj potrdil, da je bil zaslišan kot osumljenec. O samem procesu na prošnjo tožilstva ni govoril. Novinarjem, ki za javnost zaprtega zaslišanja niso mogli spremljati, je dodal le, da ni odgovarjal na zastavljena vprašanja. S tem naj bi upošteval proceduralni pravni nasvet, ne pa se kakor koli izmikal. Danes še ni bilo znano, ali se bosta zaslišanji obeh omenjenih danes nadaljevali, je pa običajna praksa sodišča, da trajajo dva ali tri dni.
Thaçi takoj za izredne volitve
Po petkovem odstopu s premierskega položaja Haradinaj za zdaj namerava voditi vlado kot vršilec dolžnosti do izrednih volitev, ki jih je predsednik Kosova Hashim Thaçi razpisal za začetek septembra, ne da bi poskusil najti novega premierja na polovici mandata sedanjega parlamenta. Haradinaj je tudi dejal, da bo na volitvah znova kandidiral na čelu svoje Zveze za kosovsko prihodnost, če ne bo v Haagu obtožen. Glede na to, da je očitno v vlogi osumljenca, pa upa, da bi sodišče do tedaj preiskavo sklenilo.
Vodja srbske diplomacije Ivica Dačić pa je Haradinaju že pripisal politično igro s posebnim sodiščem. Predstavil naj bi se kot njegova žrtev, je razpredal za TV Prva. Če bo obtožen, bodo po Dačićevem zatrjevanju priče izginile, Haradinaj bo, kot je že bil, oproščen zaradi pomanjkanja dokazov, na volitvah pa si utrdil oblast. Svetovalec bivše kosovske predsednice Atifete Jahjaga Ramush Tahiri pa meni, da izredne volitve ne bodo odločilne za dialog Prištine s Srbijo. Ta je po njegovem mnenju odvisen od Bruslja in Washingtona. Bo pa imel predsednik Thaçi brez sence donedavnega premierja bolj proste roke v pogovorih s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem, ocenjuje Tahiri.