»Nemogoče je mogoče« je bil pred tremi desetletji reklamni slogan znanega slovenskega podjetja. Zanimivo, da je aktualen še danes in nam da misliti. Pred dnevi smo tako lahko prebrali novico, da si organizatorji olimpijskih iger leta 2024 v Parizu želijo, da bi obiskovalce z letališča do prizorišč spravili na način, ki ga doslej nismo bili vajeni – z letečimi taksiji. Če se vam zdi ideja utopična, to še zdaleč ni. Leteči taksiji, ki jih upravlja človek ali pa to namesto človeka počne računalnik, so že danes realnost, a šele v preizkusni fazi. Toda načrti podjetij, ki jih razvijajo, so visokoleteči.
Za pogon skrbi 36 električnih motorjev
Ideja, da bi se z avti namesto po tleh prevažali po zraku, ima že dolgo brado. O njej je že pred drugo svetovno vojno razmišljal vizionar Henry Ford, ki je preroško dejal: »Zapomnite si moje besede, avto, ki bo znal leteti, je na poti.« Osem desetletij kasneje lahko govorimo le o obljubi, ki (še) ni bila izpolnjena. Pa tudi Henryja Forda ne moramo več pocukati za rokav in ga ošteti, saj ga ni več med nami. Leteči taksi med drugimi razvija tudi nemško zagonsko podjetje Lilium, ki trdi, da bo vzletal in pristajal navpično kot dron in bo na voljo najkasneje v šestih letih. Za pogon skrbi 36 električnih motorjev, obljubljeni doseg je 300 kilometrov, hrup med letenjem pa je 80 odstotkov manjši od tistega, ki ga povzroča običajni helikopter. Prvi poskusni polet so opravili lani v Münchnu in ga opisali kot »velik korak naprej«. Podjetje je zbralo že več kot 100 milijonov evrov finančnih sredstev, v njihovem letečem taksiju pa bo prostor za pilota, štiri potnike in njihovo prtljago, cena prevoza naj bi bila 70 dolarjev na potnika. »Urbana mobilnost po zraku bo kmalu postala realnost. Ljudje si želijo okolju prijaznega prevoza po zraku,« je prepričan soustanovitelj podjetja Daniel Wiegand in dodaja, da bo cena prevoza podobna tisti običajnega taksija, bo pa prevoz po zraku bistveno hitrejši in tudi varnejši. Lilium zdaj čakajo strogi varnostni in tehnični preizkusi, da dobijo ustrezni certifikat, ki jim bo dal zeleno luč za začetek posla.
Z idejo letečih taksijev se poigravajo tudi pri Boeingu, Airbusu in Uberju, kot vse kaže, pa bo tekmece prehitelo nemško podjetje Volocopter (podpirata ga podjetji Intel in Daimler), ki predstavlja brezpilotno letalo, v katerem bo prostor za dva potnika. Doseg bo dobrih 30 kilometrov, nato bo sledilo polnjenje električnih motorjev, letelo bo na višini 100 metrov in bo za ljudi na zemlji popolnoma neslišno. »Kdaj bomo dobili licenco za serijsko uporabo, je samo še vprašanje časa. Se bo pa to zgodilo veliko hitreje, kot si marsikdo danes misli,« pojasnjuje soustanovitelj Volocopterja Alex Zosel. V drugi polovici letošnjega leta bodo testne polete opravili v Singapurju, kjer so že dobili zeleno luč ministrstva za transport in pristojnega urada za civilno letalstvo. Uspešne testne lete pa so že opravili v Dubaju in Las Vegasu. V desetih letih načrtujejo, da bodo po svetu vsako uro prepeljali 100.000 potnikov.
Kitajski leteči taksi za 300.000 evrov
Leteči taksiji bodo seveda spremenili dojemanje prometa, kot ga poznamo danes, pri Boeingu, katerega prototip je bil letos že v zraku, pa pravijo, da bodo za množični serijski prevoz potnikov v mestih pripravljeni najkasneje v petih letih. »Predstavljajte si prihodnost, v kateri boste imeli tridimenzionalne avtoceste, zaradi katerih bo gneča v prometu občutno manjša,« pravi predsednik uprave Boeinga Dennis Muilenburg. Podobne načrte imajo pri Uberju, kjer so prepričani, da bo njihova različica letečega taksija na voljo najkasneje leta 2023, sprva v Dallasu in Los Angelesu, kasneje po vsem svetu. Tudi kitajsko podjetje EHang si veliko obeta od posla z letečimi taksiji, njihov model 216 je uspešno opravil za 7000 ur testnih poletov, njegova cena pa je 300.000 evrov, pri čemer je električni doseg 70 kilometrov, z njim pa je mogoče prevažati tako potnike kot tovor. »Seveda je pred nami še kar nekaj ovir, predvsem pa si želimo, da bi prevoz po zraku postal cenejša alternativa tistemu po tleh in ne samo domena premožnih zemljanov,« pa pravi nekdanji voznik formule 1 in ambasador Volocopterja Nico Rosberg. Po vsem svetu je trenutno več kot 100 podobnih projektov električnih letečih taksijev, ocenjujejo pa, da bo trg letečih taksijev do leta 2040 vreden neverjetnih 1,5 bilijona dolarjev.
