Res je. Čas, znanje in energijo trošimo za ta »perpetuum mobile« in ne za dobro ljudi. Namesto da bi se dogovorili, vlečemo vsak na svojo stran. Vsi smo žrtve in vpeti smo v »igro«, ki jo neutrudno vodijo politiki in njeni podporniki, Cerkev in gospodarstveniki, zgodovinarji in novinarji, zdravniki, pravniki… in na koncu, na vrhu, še ustavni sodniki.

»V ozadju naše razklanosti je zdaj borba,« pravi moj sogovornik, »borba med temi, ki hočejo agresivno uveljaviti čim večji kos neoliberalizma ter čim bolj 'vitko državo', in tistimi, ki krčevito branijo ostanke socialne države. 'Neoliberalci' se zavzemajo za vse večje bogatenje nekaterih, seveda s tem tudi zase, in za 'veleposestniško Cerkev', ki jih zato podpira; za svobodno gospodarsko pobudo, tudi za tako, ki je v nasprotju z javno koristjo; za več zdravja bogatih; za večjo izbiro šolanja samo nekaterih otrok… Polna so jih usta človekovih pravic, a se borijo za več in večje pravice samo nekaterih na račun nas ostalih. Pa mi povej, ali je to prav. To počnejo ravno tisti, ki naj bi 'ljubili svojega bližnjega'.« Ena sama borba za denar, si mislim, ki je kar naenkrat postal največja vrednota.

»V kaj naj še verjamem in komu naj še sploh zaupam? Kar naprej poslušamo, da smo pravna država, o spoštovanju prava in naše ustave,« nadaljuje znanec, »potem pa spet trditve, da je ustava napisana bolj 'na splošno' in da se jo lahko različno razlaga. Zame so to samo izgovori, da jo lahko ustavni pravniki in sodniki uporabijo, še bolje, zlorabijo za ideološke in druge potrebe. Kot je to pri financiranju zasebnih šol. Potem pa se oglašajo razni pravniki, za katere dobro vemo, kam sodijo. Sprašujem se, zakaj so 'levo' usmerjeni sodniki tiho. Še Krivic postaja na stara leta nekam 'moderen'. Kdo bo zdaj branil socialna načela? Posameznike, ki jih v parlamentu poskušajo braniti, napadajo in jim jemljejo verodostojnost. In Pahor? Prihodnost bo pokazala, koliko škode nam je povzročil. Ne samo kot predsednik stranke in vlade. Tudi kot predsednik države s svojo 'uravnoteženostjo'.«

»Zdravstvo je že napol v rokah zasebnikov. Čakam na operacijo. Na zasebni kliniki bi prišel na vrsto skoraj takoj, pa nimam 4000 evrov, isti zdravnik v UKC pa ima nekajletno čakalno dobo. Na tej kliniki so skoraj same 'dvoživke', potem pa naj skrajšajo čakalne vrste v javnem zdravstvu,« se znanec jezi, »ko hočejo zaščititi javno šolstvo, pa je zakon že vnaprej neustaven in je pobalinstvo. Mečejo nam smeti v oči, češ da javne šole širijo ideologijo. A res? Spet je vse sprevrženo. Je ne širijo cerkvene šole? Država daje staršem s privatnimi šolami možnost izbire, koliko denarja jim bo namenila, pa je njena dobra volja…« To menda potrjuje tudi praksa evropskega sodišča za človekove pravice, sem nekje prebrala.

»Slovenija je osiromašena država. Del (nekdanjega) skupnega premoženja so si nekateri prilastili, za naš denar dobili podjetja, ustanovili šole in fakultete; drugega so podarili nenasitni Cerkvi, ki ji je skrb za gozdove malo mar; tretjega so razprodali tujcem, ki izkoriščajo našo vodo in zemljo. Marsikaj pa so kar uničili. Tudi nekdanje vrednote.«

Še ves razburjen je odšel in me pustil v premišljevanju. Še dobro, da ne ve, kako tisti pri koritu brez sramu delijo svojim otrokom dobro plačane službe, njegov sin pa jo (svoji visokošolski izobrazbi primerno) že nekaj let zaman išče. Dobro, da ne ve, kako se elite (poleg zdravnikov zdaj še sodniki, župani, poslanci…) grebejo za višje plače, da bi »popravili« nesorazmerja in ohranili »motivacijo za delo«, ter pozabljajo, da obstaja še ena možnost. Lahko bi znižali plače tistim, ki, meni povsem nerazumljivo, dobivajo astronomsko visoke zneske, potem še odpravnine. Če se bo vlada morebiti lotila popravljati nesorazmerja, naj jih popravi za vse državljane, in to na vseh področjih. Le kdo bo sicer motiviral, ne za delo, ampak za življenje, tiste, ki (skoraj) nimajo za preživetje?

Polona Jamnik, Bled