Napetost med »zahodnimi« zaveznicami in Iranom se še vedno stopnjuje in glede na to, da vse strani trmasto vztrajajo pri svojih stališčih kaže, da se bo ta zgodba v bližnji prihodnosti še bolj zapletla. Jedro spora ostaja iranski jedrski program. Iran vztraja pri trditvi, da je jedrski program izključno usmerjen v energetski program, medtem ko ZDA trdi, da je to zgolj krinka, in da Iran pospešeno razvija vojaške jedrske kapacitete, š čimer bi se Iran pridružil »ekskluzivni« druščini držav z jedrsko oborožitvijo. Seveda bi v tem primeru komunikacija Zahoda z Iranom (milo rečeno) potekala z nekoliko bolj blagim tonom. Do sedaj je Amerika za vršenje pritiska uporabljala ekonomske subvencije, s katerim je poskušala ohromiti iransko ekonomijo do te mere, da bi nezadovoljno ljudstvo od oblasti zahtevalo, da naj se za izboljšanje življenjskih razmer ukloni Američanom. V zadnjem mesecu pa so se razmere (žal) še dodatno zaostrile, novo vrelišče pa je nastalo na izjemno pomembni trgovski poti v Hormonski ožini, kjer naj bi Iranska vojska napadla in posledično onesposobila več tankerjev, ki naj bi pluli pod z zahodnimi zaveznicami prijaznimi zastavami. Kaj od tega je res in kaj ne težko trdimo, posledice teh dogajanj pa močno vplivajo na sentiment vlagateljev in posledično ceno surove nafte. Dejstvo je da so zadnja dogajanja med vlagatelji še dodatno okrepila občutek negotovosti glede morebitne daljše motnje v oskrbi s surovo nafto in samo ohlajanju globalne gospodarske aktivnosti se lahko pripišemo, da cena črnega zlata ni poskočila bistveno višje. Tudi pri ohlajanju globalnega gospodarstva vidno (če ne celo glavno) vlogo igrajo ZDA, saj večina analitikov vidi glavni razlog za upad ekonomske aktivnosti v skoraj leto dni trajajoči grožnji trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko. Ni kaj, Američani so se z novo administracijo odločili, da se bodo Svetovni javnosti pokazale kdo je tu glavni, vprašanje je kako dolgo bodo lahko igrali to igro ne da bi začeli negativne posledice tovrstnih dejanj vplivati na njih same.
Cena nafte raste
Naraščanje napetosti na Bližnjem Vzhodu, nazadnje z zasego Britanskega tankerja s strani Iranske vojske, je med vlagatelji še dodatno okrepilo občutek negotovosti glede morebitne daljše motnje v oskrbi s surovo nafto, zaradi česar je cena le te v začetku tedna ponovno poskočila. Da skok ni bil še višji, je posledica znižanja obeta glede prihodnjega agregatnega povpraševanja zaradi ohlajanja globalne gospodarske aktivnosti.
