V času festivala so namreč šli po Sloveniji in po svetu predvsem posnetki procesije zombijev*, mladih, očitno umsko prizadetih in telesno spačenih ljudi, oblitih s krvjo. Ti posnetki torej predstavljajo Prleke in Slovence?

Najprej menim, da izjemno lepi prizori iz Grossmannovih filmov prikazujejo lepoto razigrane mladosti in življenja ljudi, nimajo pa nič skupnega ne z vinom, še manj pa s fantastiko groze in strahu. S takšno vsebino festival dela krivico Grossmannu, vse nas pa ponižuje.

Prlekija ima izjemno število odličnih mislecev, ki bogatijo slovenski prostor, mnogi pa tudi širši mednarodni prostor. V Ljutomeru je bil tudi prvi slovenski tabor, kjer sta se oblikovala misel in hotenje po državnosti Slovenije.

Zato se ob takšnem (Grossmannovem?) festivalu groze, strahu in krvi sprašujem, kdo so odgovorni ljudje politike in kulture v Ljutomeru, kje so kulturniki in razumniki (intelektualci?), kje je preprosta zdrava pamet. Vse je tiho. Res lahko rečemo, da je po pitju jurke, šmarnice in klintona marsikdo podoben zombiju, a upam, da to ni bilo merilo za vodilne ljudi politike in kulture v Ljutomeru ter Prlekiji za odločitev o festivalu s takšno vsebino.

Sicer menda ta festival že šteje med trideseterico mednarodno priznanih, kar pomeni, da predstavlja tudi Slovenijo. Torej je še bolj umestno vprašanje, zakaj Ljutomerčani niso upoštevali nam bližjih Butalcev. Zakaj današnje mlade papagaje spreminjajo v jutrišnje janičarje tuje kulture in jezika?

Po vsem povedanem o vsebini festivala je pač treba ugotoviti, da sedanji politiki in kulturniki ne dosegajo niti vloge butalskega župana, kaj šele kaj več.

* Zombi (slovar tujk): namišljeno bitje brez lastne volje, živ ali oživljen mrtvec, pod nadzorom drugega, uporabljen za delovno silo.

Janez Zadravec, Ljubljana