Če zgradimo konkurenčno (dodatno) infrastrukturo za čas izven zime, lahko žičnica v okviru te celovite ponudbe, v tem času, posluje pozitivno in je magnet za stacionarne goste v dolini in na gori. Tudi za to je pogoj vstopna postaja na 1100 metrih. Zato je nujno za Kanin pripraviti celovit projekt, ne le za zimo.

Poglejmo eno izmed praktičnih dejstev že sedaj. Ponudniki spusta po jeklenici ne vozijo svojih gostov iz doline na vstopne točke z žičnico, ampak z motornimi vozili, čeprav je cesta makadamska. Že vedo, zakaj. Tudi ponudba »poletja« na Kaninu, ki zajema visokogorje, dostopna s cesto in naprej z žičnico, je smiselna le, če z množičnim obiskom privlači stacionarne goste. Da to dosežemo, moramo zgraditi lahke pohodniške poti in lahke kolesarske steze (kot mulatjere), da so primerne za množice, sedaj adrenalinsko težke pa ne morejo privabiti množic obiskovalcev. Podobno velja za vse druge vrste ponudbe, ki bodo prišle v bodoče v modo.

Samo po sebi se razume, da moramo uvesti kakovostno specifično kulinariko za goste z le povratno vozovnico. Najprej pa urediti lahke sprehajalne oziroma učne poti blizu zgornje postaje in čez mejo; urediti in vzdrževati poleti smučarske proge, da ne bodo videti kot nekaj zapuščenega z ostankom izgubljenih zimskih »rekvizitov«, ko se sneg stopi; urediti še udobno turistično pot do doma Petra Skalarja ter v zahodni Kanin, kjer je lahka konfiguracija terena in je za množično pohodništvo primeren tudi pozimi; dobiti bistveno več udobnih pohodniških smeri oziroma kolesarskih spustov (mulatjer) proti Bovcu, Žagi, skozi Krnico v Bovec ali (in) v Sello Neveo in (če bo njih naravni park dovolil) v Rezijo. Le pod temi pogoji bo Kanin lahko privabil zadostno množico tovrstnih domačih in tujih navdušencev, ki sedaj, tudi iz Slovenije, odhajajo dalje od Bovca v najzanimivejša gorsko-kolesarska območja v Alpah.

Znano je, da se Slovenci vozijo kolesarit na Koroško, celo na Alp d'Huez, Kronplatz ipd. S sedanjimi »kolesarskimi« potmi je Kanin za množice popolnoma neprimeren, neprivlačen in za nevešče tvegan, uničujoč za kolesa, kar ustreza le turistično zanemarljivemu številu ekstremistov. Spusti po obstoječih planinskih poteh motijo planince, ki so te poti zgradili in jih vzdržujejo, kolesa pa poti uničujejo ter na strmih delih povzročajo rane v naravi, ki jih neurja še večajo.

Z ureditvijo lahkih kolesarskih in pohodniških poti bo Kanin postal konkurenčen najboljšim v Alpah. Tudi zaradi nadmorske višine in svežine zraka na njih. Sploh če ga primerjamo s spusti v slovenskem in drugem nizkem predgorju ter gričevnatem svetu, kjer postajajo poletne temperature vse bolj moteče.

Miran Mihelič, Bovec