Misel o simbolni menjavi, ki je zamenjala standardno blagovno menjavo, je danes praktično že dejstvo. V trgovino ne gremo več po športne copate, temveč po adidaske ali najkice. Blago v trgovinah z oblekami ni zloženo »funkcionalno« – torej vsa krila skupaj, vse bluze na istem mestu, nizi različnih hlač – temveč po znamkah, kar pomeni, da v dobršni meri kupujemo bolj znamko kot oblačila. To postane še toliko bolj jasno ob izdelkih, katerih kakovost v resnici skoraj v ničemer ni povezana z zunanjim izgledom – ali bomo kupili to ali ono avdionapravo, naj bi bilo povezano z notranjo »strukturo«, torej elektronskim vezjem, »motorjem« teh naprav, a na koncu se izkaže, da kupujemo ponovno predvsem znamke. Glede na to, da so številne znane japonske, nemške in ameriške firme avdioopreme danes v lasti dveh ali treh globalnih megakorporacij, da je torej »vezje« bolj ali manj enako, najbrž kitajskega izvora, se v resnici odločamo za logotipe.
Tako deluje trg že dolgo. Toda takšna logika se jasno seli tudi na področje umetnosti, kjer se vse bolj prodajajo predvsem velika, razvpita, legendarna imena in vel...
Zdaj ni več nobenega dvoma – zanimanje za klasično glasbo strmo upada. V naši državici še nekoliko hitreje kot drugod po srednji Evropi, kjer je bila...
