»V preteklem obdobju smo na Banki Slovenije projekte, ki temeljijo na izdaji t. i. stabilnega kovanca, že poglobljeno obravnavali, tako da smo s samim konceptom kripto imetja, ki ima kritje v fiat valuti, že podrobneje seznanjeni,« so v osrednji slovenski denarni ustanovi zapisali v pojasnilih za STA. »V povezavi s projektom Libra s strani pobudnikov zaenkrat še ni razkritih dovolj relevantnih informacijami, na podlagi katerih bi lahko sprejemali kakršna koli stališča,« so dodali.
V splošnem v Banki Slovenije ocenjujejo, da lahko projekt Libra glede na velik potencialni doseg in medpanožno podporo ustvari priložnosti, na drugi strani pa lahko povzroči prenos bistvenega dela finančnih aktivnosti s finančnih subjektov, ki so regulirani, na področje, ki ni regulirano. »Članice Evropskega sistema centralnih bank bomo zato preučile potencialna tveganja za finančno stabilnost, vidike preprečevanje pranja denarja oziroma boja proti financiranju terorizma in vidike operativne odpornosti,« so poudarili.
Prav tako bodo preučili vpliv na funkcije centralnih bank, vključno z varnostjo in učinkovitostjo plačilnih sistemov in nemotenim izvajanjem denarne politike. »Ključno pri tem pa je, da si centralne banke prizadevamo za celovit in usklajen pristop, ki bo temeljil na principu 'podobno tveganje - podoben nadzor',« so dodali in poudarili, da si bodo v izogib regulatorni arbitraži prizadevali tudi za usklajen pristop na svetovni ravni. Aktivnost poteka tako v sodelovanju z nadnacionalnimi nadzorniki kot tudi centralnimi bankami držav članic EU. V sklopu rednih nadzorniških aktivnosti izvajajo tudi presojo novih poslovnih modelov obstoječih in novih ponudnikov finančnih storitev, kot so plačevanje, prenos sredstev, načrtovanje proračuna, poročanje regulatorju in podobno, so dodali.
Banka Slovenije v letošnjem letu tudi vzpostavlja stičišče za finteh inovacije. To bo predstavljalo enotno točko za izmenjavo informacij, povezanih z inovativnimi poslovnimi modeli, in pojasnjevanje regulativnih zahtev s področij v njihovi pristojnosti. »Namenjeno bo širšemu krogu tržnih subjektov, ki razvijajo inovativne rešitve na področju finteha, pa tudi tehnološkim podjetjem, ki pri razvoju inovativnih storitev sodelujejo s finančnimi institucijami,« so pojasnili. Banka Slovenije bo aktivno sodelovala tudi z novoustanovljenim Evropskim forumom spodbujevalcev inovacij (European Forum for Innovation Facilitators - EFIF), ki so ga z namenom izboljšanja sodelovanja in koordinacije ter podpore uporabi novih tehnologij v finančnem sektorju EU aprila letos ustanovili Evropska komisija ter nadnacionalni nadzorniki.
Aktivno sodelovanje na tem področju poteka tudi z Agencijo za trg vrednostnih papirjev in Agencijo za zavarovalni nadzor ter ministrstvom za finance. S tem namenom je bila tako v okviru odbora za finančno stabilnost ustanovljena delovna skupina za finteh in kibernetsko varnost, katere naloga je zlasti vzajemno obveščanje o ključnih dogajanjih na trgu, aktivnostih zakonodajalca ter načrtovanje skupnih iniciativ članov delovne skupine na področju finteha. V sklopu delovne skupine so teme, vezane na kripto imetja, redno obravnavane, so še dodali.
Skepso do libre so minuli teden izrazile članice skupine G7. Njihovi finančni ministri so na zasedanju v Franciji obravnavali poročilo posebne skupine strokovnjakov, na čelu katere je sedel Benoit Coeure iz Evropske centralne banke. Ta je med drugim posvarila pred tveganji, kot so možnost njene uporabe za financiranje terorizma ter vprašanja varovanja zasebnosti uporabnikov, odpornosti na kibernetske napade, poštene konkurenca ter spoštovanja davčne zakonodaje.
Skupina G7 predloge delovne skupine o tem, kako se spopasti z izzivom libre, pričakuje do jeseni. Zaenkrat pa vse članice G7 izražajo resne pomisleke glede projekta.
Facebook je junija predstavil digitalno valuto libra, ki jo v tehnološkem velikanu opisujejo kot "novo globalno valuto". Konzorcij, v katerem so tudi podjetja kot npr. Mastercard, Visa, PayPal in Uber, naj bi jo v uporabo dal prihodnje leto. Šlo naj bi za kriptovaluto s kritjem v realnem premoženju, ki bi omogočila dostop do finančnih storitev tudi ljudem brez bančnega računa, ki jih je predvsem v razvijajočih se državah še vedno ogromno.
