Prvi mož svetovne kolesarske lestvice je pred ogromnimi navijaškimi množicami preživel v rumeni majici tudi dolge, visoke in soparne klance Pirenejev. Za mnoge nepričakovano. Velemojster kratkih vzpetin, napadalnih akcij in trenutnega navdiha je na veliko navdušenje francoskih rojakov ostal eden glavnih kandidatov za končno zmago. Domači navijači upajo, da se po letu 1985 znova kdo od domačih kolesarjev v rumeni majici pripelje do Pariza. Njena magija tudi nekaj dni po stoti obletnici ne ugasne.
Alaphilippe ostaja trdno na realnih tleh
»Vesel sem, da sem še vedno v rumeni majici. Zdi se mi neverjetno. Sanje se nadaljujejo. Ponavljam; vse, kar še pride, je bonus. Nikoli nisem veljal za favorita. Zavedam se, da najtežje šele prihaja,« je Julian Alaphilippe na realnih tleh po petnajstih dneh Toura. Zaveda se, da sta po višinskih metrih plezanja od nedeljske etape s ciljem na Prat d' Albis (skupaj 4300 metrov višinske razlike) še zahtevnejši 18. in 20. etapa v Alpah. Ponavlja, da ne pričakuje, da bo zmagal Tour, ker mu bo prej zmanjkalo energije. V soboto na 2115 metrov visoki Tourmalet pa ni pokazal slabosti. Rojaku Thibautu Pinotu, ki najbolj leti na dolge klance, je celo prepustil lažjo pot do zmage dneva. Ni podlegel lakomnosti. Čez pet nedeljskih klancev je bila njegova edina slabost, da se je v zaključku zapodil za Pinotom, Eganom Bernalom in Emanuelom Bachmannom, čeprav bi se lahko držal najbolj nevarnega tekmeca Thomasa. Ni mogel skriti, da kot kolesar napadalnih akcij, intuicije in navdiha težko vozi obrambno, kot bi ob dvominutni prednosti lahko. »Plačal sem nekaj malega davka na prevelika prizadevanja. Pričakoval sem, da bom v težkem dnevu izgubil veliko več časa. Z lepim občutkom nadaljujem avanturo v rumeni.«
Lanski zmagovalec Geraint Thomas skupaj z ekipo Ineos nima več »nebeške« prevlade. Mladi Egan Bernal je celo dobil proste roke, ko je Thomasa odpihnilo s čela. Najmočnejša ekipa v gorah je nizozemska Jumbo-Visma s Stevenom Kruijswijkom ter pomočnikoma Bennettom in De Plusom, ki je bil do bolezni Rogličev pomočnik na Giru. Izenačenost, napadalnost drugih ekip, predvsem Movistarja, in močan interes ubežnikov Alaphilippu še kako pomagajo, ko visoko v gorah ostane brez podpore belgijske ekipe Deceuninck-Quick.step, ki na Julianovo čarovnijo ni bila pripravljena.
Yates šele drugi z dvema etapnima zmagama
Nadaljevanje obeta napet teden. Pet ali šest kolesarjev še vedno lahko zmaga Tour. V Alaphilippovi senci je opazno najmočnejši rojak Pinot, ki bi bil brez izgubljenega časa v vetrovni enajsti etapi še bolj spredaj. Upajo Kruijswijk, Bernal, Buchmann in celo Mikel Landa. Izjemna borba je tudi za slavo dnevnega zmagovalca. Britanec Simon Yates je šele drugi ob Alaphilippu, ki je zmagal drugič. V štirih dneh mu je uspelo zmagati v dveh pirenejskih etapah, obakrat z zgodnjo akcijo z ubežniki kot najmočnejši hribolazec. Tudi Matej Mohorič in Jan Tratnik sta bila konec tedna vpeta v te poskuse bega ekipe Bahrain Merida kot pomočnika Vincenza Nibalija. Žal kapetan ni tako močnih nog in je bila vsa energija zaman. »Za uspešen skok med ubežnike je vedno huda borba,« opiše Jan Tratnik po nedeljski akciji. »Po slabšem sobotnem počutju sem imel v nedeljo dober dan in je uspelo celo na klanec, kjer se je pobeg izoblikoval. Ob visokem ritmu sem vesel, da sem bil tam. Opravil sem veliko dela za Carusa in Nibalija, zadnje klance pa prevozil v svojem tempu in nisem pretiraval s trošenjem energije. Pireneji so zelo zahteven teren, tudi s hudo vlago in močnim znojenjem,« opiše Tratnik spektakel pred stotisočglavo publiko.
