Nazadnje sem pisal o psihodiagnostiki v pravosodju, ker se je razvnela medijska debata o tem, kako prav bi prišlo s psihološkimi testi podprto izločanje neprimernih sodnikov ali tožilcev. Morda bi jih lahko zaustavili že pred začetkom študija prava, gotovo pa kasneje ob prvi resni napaki. To razmišljanje mi ni bilo simpatično, ne glede na občasni optimizem zagovornikov vseh mogočih oblik lustracije. Potrudil sem se z zbirko argumentov, za nadaljevanje pa sem obljubil premislek o tem, ali bi taka terapija morda koristila kje drugje bolj kot v pravosodju. Ta sistem ima namreč razvejeno zbirko varovalk, ki se prižigajo ob vsaki odločitvi. Končni rezultat je posledica presoje mnogih glav in še zdaleč ne le tistega posameznika, ki mu očitamo osebnostne primanjkljaje, kakršne bi domnevno razbral pravočasno uporabljeni test.
Današnje nadaljevanje je namenjeno področju oziroma poklicu, kjer pa je takšnih varovalk, kot so v pravosodju, bistveno manj ali pa jih sploh ni oziroma se jih priz...
Vlada je na današnji dopisni seji dala soglasje k razrešitvi direktorja javnega zdravstvenega zavoda Splošna bolnišnica Jesenice Janeza Poklukarja. S...
Novinarka Eugenija Carl je o spornem ravnanju žilnega zdravnika Janeza Zimmermanna poročala korektno in v javnem interesu, je potrdilo sodišče. Tudi...
Mag. Klemen Grabljevec, dr. med., je oster sogovornik, ki brez dlake na jeziku opozarja na pomanjkljivosti v zdravstvu, svoja stališča pa brez težav...