Za diplomsko delo na ljubljanski fakulteti za arhitekturo je Miha Čebulj pripravil projekt ureditve nabrežij Ljubljanice in zanj dobil posebno priznanje na arhitekturnem natečaju urejanja mestnega središča. Podiplomski študij je nadaljeval na priznanem Berlage Institutu v Rotterdamu, kjer se je ukvarjal s temo parametrične arhitekture, ki se prilagaja uporabniku in okolju, v katerem nastaja. Takrat je prišel v stik z vodilnimi svetovno uveljavljenimi arhitekti, poseben pečat je na njem pustilo osebno srečanje z Oscarjem Niemeyerjem, enim najpomembnejših arhitektov 20. stoletja. Po vsem tem ga je zaznamovalo tudi delo v biroju OMA svetovno priznanega arhitekta Rema Koolhaasa.

Kmalu je tudi izoblikoval svoj strokovni nazor: »Pri svojem delu izhajam iz razumevanja, da arhitektura deluje v polju med človekom in njegovim okoljem, ki sta oba izrazito dinamična. Posledično tudi arhitekturo razumem kot dinamični sistem elementov in predvsem odnosov med njimi, ki sloni na intenzivnem opazovanju, poglobljenem vrednotenju ter inovativnem ustvarjanju brez predsodkov.« Miha Čebulj neprestano raziskuje nove možnosti na področju tehnologije gradnje in inovativnih materialov. Ustvarja odprte, kritične, drzne in poetične objekte različnih meril z namenom, da so v zadovoljstvo ljudem, ki jih uporabljajo oziroma v njih živijo.

Po vrnitvi v Slovenijo je sodeloval pri več projektih, med drugim je bil vodja projekta pri načrtovanju in gradnji Športne dvorane Stožice. Odprl je studio Miha Čebulj Arhitektura (MCA), ki se ukvarja s prostorskimi izzivi različnih meril, od oblikovanja pohištva, interierjev, načrtovanja pisarniških prostorov (za Xlab, Nomago, Sportino itd.), prodajnih enot (Telekom) in enodružinskih hiš do večstanovanjskih zgradb in parkov večjih meril (Park Hmelina na Koroškem).

Med znanjem in drznostjo

Sodeloval je na več razstavah v Evropi, med drugim na 10. arhitekturnem bienalu v Benetkah, in imel tudi samostojno razstavo na Institute of Advanced Architecture of Catalunya (IAAC) v Barceloni. S strokovnimi članki in predstavitvijo projektov sodeluje z domačimi in tujimi arhitekturnimi revijami ter mednarodnimi konferencami. Med letoma 2015 in 2017 je deloval kot asistent na fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Kot mentor je vodil več mednarodnih arhitekturnih delavnic po Evropi. Za svoje delo je prejel več nagrad, med zadnjimi nagrado zasebni interier na lanskem Mesecu oblikovanja v Ljubljani za hišo NB.

Enodružinska hiša NB, ki je postavljena na rob planote nad Mislinjsko dolino blizu Slovenj Gradca, odraža avtorjevo mednarodno pridobljeno znanje, originalno drznost in njegov pogled na svet in prostor. Koncipirana je kot odgovor na vprašanje o osnovah človekovega bivanja in njegovega odnosa do okolja. Je poetična, sveža, igriva, a seveda tudi nujno funkcionalna in racionalna. Dvojno oblikovanje se odraža kot hibrid med grajenim in naravnim – trden, kristalen zunanji ovoj daje zavetje, pod njim in skozenj steče narava.

Arhitekt raziskuje netradicionalno obravnavo osnovnih arhitekturnih elementov – sten, strehe, oken, fasade. Namesto da bi jih upošteval ločeno, jih je vse skupaj povezal v celoto, kot obod, ki se odpira in zapira, zvija, lomi, dviga in spušča, prehaja med zunaj in znotraj. To idejo je dopolnil s premišljeno naravno osvetlitvijo in postopnim dvigovanjem prostora, kar ustvarja prijetno krajino za bivanje družine.

Pogledi iz notranjosti okvirjajo izjemne panoramske razglede na Koroško. Naravna svetloba proti notranjosti hiše postopoma pojema in s tem ustvarja prvobitni občutek doma. Središče hiše je dvovišinski večnamenski prostor, ki ga osredinja ognjišče. Bolj ko se po stopnicah vzpenjamo pod streho, bolj intimni postajajo prostori.

Prepletanje odprtosti in zaprtosti

Najbolj zanimiv je fasadni plašč, ki kot trdna lupina notranjim prostorom postavi mejo in jih zavaruje pred zunanjimi vplivi. Hiša spoštuje človeško merilo ter vabi k telesnemu stiku in taktilni zaznavi prostora. Perforacija fasade z uporabo različnih velikosti odprtin v diagonalni mreži predstavlja prepletanje odprtosti in zaprtosti ter tako odraža nedoločljivo mejo med oknom in steno. Takšna perforirana fasada omogoča razpršeno osvetljenost spalnice, garderobe in drugih prostorov, višjo stopnjo zasebnosti ter omejuje poglede sosedov in mimoidočih.