Neskončna brexitska drama razkriva tudi posebnosti britanske politične ureditve, po katerih posegajo politiki. Zagovorniki brexita so privlekli na dan stoletja zarjavelo pravico premierja ali monarha, da začasno zapre parlament, s čimer bi lahko izsilili nesporazumni izstop iz Evropske unije mimo volje večine poslancev. Toda na drugi strani je skupina uporniških konservativnih poslancev, ki so se v parlamentu pridružili opoziciji, da bi blokirali zapiranje parlamenta, razkrila, da načrtujejo »ponižno obračanje na monarha«.
To je objavil BBC in poročal, da ti poslanci načrtujejo »radikalen načrt za preprečitev trdega brexita«, v katerega bi vključili kraljico Elizabeto II., čeprav se je ta med svojo 67-letno vladavino vzdržala vsakršnega javnega vtikanja v politiko. Če bi poslanski dom parlamenta sprejel predlog o posegu kraljice, bi od nje zahtevali, da izkoristi svoje pravice šefinje države, se udeleži naslednjega vrha EU in zahteva odložitev brexita oziroma novo podaljšanje petdesetega člena o izstopu.
Po pravilih EU članice na vrhovih zastopa šef vlade ali šef države. Kraljica je uradna in res bolj okrasna šefinja države in menda še nobene članice na teh vrhovih ni zastopal monarh. Toda zaradi brexita se marsikaj dogaja prvič. Šefi držav članic EU pa bi bili verjetno veseli, če bi se jim pridružila. Sploh če bi tja prišla namesto favorita za premierski stolček, bivšega zunanjega ministra Borisa Johnsona, ki bo prihodnji teden verjetno prevzel vodenje vlade.
Finančni minister ostro svari bodočega premierja
Med premierskima kandidatoma, sedanjim zunanjim ministrom Jeremyjem Huntom in Johnsonom, je le ena zares velika brexitska razlika. Hunt trdi, da nikoli ne bi posegel po zaprtju parlamenta, da bi izsilil trdi brexit, Johnson pa te možnosti ne izključuje. Ker Johnson ostaja velik favorit, so poslanci, katerih velika večina je v strahu pred gospodarskimi posledicami proti trdemu brexitu, sprejeli tudi novo dopolnilo, zaradi katerega bo naslednik Therese May zelo težko zaprl parlament. In čeprav je odhajajoča konservativna vlada od svojih poslancev zahtevala, da glasujejo proti, se jih je veliko ali vzdržalo ali glasovalo za.
Med njimi so bili štirje ministri, ki nameravajo odstopiti, če bi premier postal Johnson. Glavni »upornik« je protibrexitski finančni minister Philip Hammond. Jasno mu je, da ga bo Johnson prvega odstavil, če pride na oblast, zraven pa še deset ministrov, ki jih Johnson nima za iskrene zagovornike izstopa iz EU. Hammond je napovedal, da bo vodil upor konservativnih poslancev proti trdemu brexitu. »Če si bo iskreno prizadeval za sporazumni brexit, ga bom podpiral. Če si ne bo, se bom bojeval proti nesporazumnemu brexitu do zadnjega,« je rekel.
Trdi brexit pa vseeno ostaja možnost, ker zakon veleva odhod Britanije iz EU 31. oktobra. Da bi poslanci preprečili trdi brexit, bi se morali izreči za eno od treh možnosti: sprejeti obstoječi sporazum z EU (vključno s severnoirsko varovalko, ki je nočeta ne Johnson ne Hunt), izsiliti novo odložitev brexita ali preklicati brexit. Prva je najmanj verjetna, druga je bila do zdaj malo verjetna in tretja neverjetna. Zdaj pa se nova odložitev brexita nenadoma zdi veliko bolj verjetna. Nova predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je tudi že rekla, da se ji to zdi razumno, če obstajajo dobri razlogi.
