Volodimir Zelenski se je po odmevni aprilski izvolitvi za predsednika države kot kandidat stranke, poimenovane po satirični nanizanki Služabnik ljudstva, v kateri je igral vlogo ukrajinskega predsednika, na položaju dejanskega šefa države znašel v nenavadnem sobivanju s parlamentom. Tam namreč ni imel niti enega poslanca, večina pa je bila podvržena njegovemu predhodniku na predsedniškem položaju Petru Porošenku. Zelenski je inavguracijo zato izkoristil za razpustitev zakonodajnega telesa in razpisal izredne volitve že za poleti, čeprav so bile redne predvidene najkasneje konec oktobra. Poslanci so temu nasprotovali, a je ustavno sodišče dekret o razpustitvi potrdilo. Zelenski si na jutrišnjih volitvah tako obeta ne le zanesljivo zmago svoje stranke, za katero je poslanske kandidate iskal tudi prek svoje spletne strani, ampak morda celo absolutno večino v 450-članski dumi.
Obračun z etablirano politiko še daje rezultate
Poskus Zelenskega, da bi obljubljena sprememba volilne zakonodaje veljala že tokrat, pa maja ni uspel. Polovica poslancev bo tako ponovno izvoljena na temelju zaprtih strankarskih list ob 5-odstotnem volilnem pragu za stranko. Tako se bo po javnomnenjskih anketah sodeč v parlament uvrstila le kakšna četrtina od 21 sodelujočih. Druga polovica poslancev bo izbrana z enokrožnimi volitvami posameznih kandidatov v volilnih okrajih po sistemu relativnega zmagovalca. Ob tem pa bo 26 od teh 225 mest ostalo nezasedenih zaradi nezmožnosti izvedbe volitev v separatističnem Donbasu in Krimu, ki ga je anektirala Rusija.
Zelenski je predsedniško zmago izvojeval na krilih ozračja, ki je nenaklonjeno političnemu establišmentu, podobno kot je to uspelo Gibanju petih zvezd v Italiji in tudi Donaldu Trumpu v ZDA. Konec decembra 2017 ustanovljena in maja lani registrirana stranka Služabnik ljudstva zdaj lovi isti veter. Tri dni pred volitvami so ji v anketah nevladnega centra in agencije KIIS v povprečju izmerili 38,2-odstotno podporo. Opozicijska platforma, ki promovira obnovo odnosov z Rusijo, je daleč zadaj druga s povprečjem 9,3 odstotka. Domovina Julije Timošenko je padla celo pod volilni prag, potem ko je v začetku meseca v anketah še imela okoli 8-odstotno podporo. Okoli praga pa se vseskozi vrti Porošenkova Evropska solidarnost. Pot v parlament je po anketah odprta še stranki Glas, ustanovljeni maja letos, ki jo zaradi njene zaveze, da v svoje vrste ne bo sprejela nobenega dosedanjega poslanca, vidijo kot možno koalicijsko partnerico Služabnika ljudstva.
