Ta zgodba me spominja na neko drugo. Moram vam razkriti tisto, ki se je zgodila v eni izmed naših 212 občin. Izbiro občine prepuščam vam, saj imajo vodilni skoraj v vseh občinah enako lastnost – pohlevnost. Ali sem zapisal pohlevnost? Napaka. Kriv je tiskarski škrat, kajti pohlevnih vodilnih ni, saj se s to lastnostjo ne prerineš na vodilni položaj. Popravite, prosim, neljubo napako in namesto pohlevnost zapišite pohlepnost. Ta lastnost pa omogoča pot do vodilnega položaja.
Zdaj se pa le lotimo obljubljene zgodbe. Vodilni za vse vrtce v občini je za svojega predstavnika v Ljubljani izbral človeka, ki ni bil zaposlen v nobenem vrtcu v občini, bil pa je veliko let dejaven na tem področju. Če bi bili vodilni v posameznih vrtcih pohlevni, bi bila zadeva s predstavnikom v Ljubljani urejena. Toda, vsak/-a vodilni/-a v posameznem vrtcu je bil/-a mnenja, da je ravno on/-a pravšnji/-a za to dobro plačano službo v Ljubljani. Ker mora predlagani kandidat dobiti soglasje preostalih ponujenih kandidatov, bodo ti naredili vse, da se sami dokopljejo do tega hvaležnega položaja.
Opozarjam vas, da otroci iz vrtca niso nič krivi za zapletanje izbire, ki bo sledilo pri določanju že določenega kandidata/-ke.
Se tudi vam ti dve zgodbi zdita podobni? Kaj hočemo. Takšni smo.
Toni Jurjec, Brezovica pri Ljubljani
