Zelo vesela sem, še zdaj se mi smeji. Še nikoli nisem naredila oddaje, s katero bi bila popolnoma zadovoljna, vedno se mi zdi, da bi bilo lahko še bolje. Gre za potrditev dela, priznanje, da vse pa tudi ni narobe.
Ste torej perfekcionistka?Ja, žal. Včasih je res zoprno. Ravno včeraj sem se spomnila zgodbe, s katero me radi dražita mama in sestra. V prvem razredu smo za nalogo morali pobarvati ptiče – vrabčka, sinico, lastovico. Očeta sem spraševala, kakšne barve trebuščkov ima vsak od njih. Vzelo mi je vse popoldne, saj so morali biti ptiči pobarvani tako, kot so v resnici videti. Sošolec je vse pobarval s svinčnikom, bili so sivi, pa je bilo tudi tisto v redu. A sem si sama rekla, da to ni dovolj dobro zame. Tako ptiče še danes barvam s kakšnimi 20 barvicami.
V otroštvu ste se očetu večkrat pridružili na dvorišču, kjer sta »šraufala«, sestavljala loke, frače… Spodbujanje in potešitev radovednosti, kakor tudi odpiranje novih horizontov se torej začne že doma, v družini?Vse me je zanimalo, uživala sem ob delu z avtomatikom. Še danes znam sčistiti svečko, če ne vžge. Nimam več motorja, a bi še znala kaj popraviti.
Nekje ob istem času ste se lotili prvega samostojnega projekta, sestave sončne ure, ki pa je menda neslavno pogorel in se končal krvavo.Z nožem sem zarezala vse do kosti. Prst so mi takoj namočili v žganje in me odpeljali k zdravniku. Ta brazgotina mi daje misliti že vse življenje. Stvari rada dokončam, ta sončna ura pa je ena od nedokončanih zgodb. Mogoče se je bom kdaj spet lotila.
Otroštvo ste preživljali zunaj in stvari spoznavali skozi prakso. Se vam zdi, da so otroci danes preveč prilepljeni na računalnike in telefone, kjer je sicer vse znanje le klik stran, a vendarle oddaljeno?Otrokom delamo medvedjo uslugo, saj jim izpolnjujemo želje, še preden se pojavijo. Za tablico ali kaj podobnega se jim sploh ni treba potruditi. Otroci se morajo kdaj dolgočasiti, imeti želje, ki jih privedejo do večje aktivnosti. Vem, da je to starokopitno, a…
Kako je splet vplival na odkrivanje znanstvenih tem?Internet mi daje izredno širok vpogled, kakršnega brez njega ne bi mogla imeti. Pred leti sem delala tako, da sem klicala na posamezne inštitute in jih spraševala, ali počnejo kaj zanimivega, o čemer bi lahko poročali. Danes je vse drugače. Začetki na tem področju vendarle niso biti lahki, marsikdo mi je očital, da sem po izobrazbi novinarka in da tako ne vem kaj veliko o teh temah…
Ste pa ravno zaradi tega danes prevodnik med znanstveniki in občinstvom ter tako ključni člen za predstavljanje tem na razumljiv in zanimiv način.Tudi sama vidim svojo nalogo v tem. A ni čisto preprosta. Temo moraš razumeti, saj lahko le tako postavljaš ključna vprašanja in raziskavo postaviš v širši kontekst.
Teme v oddaji so pestre, vse od elektrike, medicine, vesolja do poljudnejših, za gledalce v vsakdanu uporabnejših tem, kot so vročinski valovi, kava, vanilja.Ustvarjati skušamo ravnovesje med pomembnimi temeljnimi raziskavami, ki na prvi pogled niso tako zanimive, in povsem uporabnimi temami. Prav se mi zdi, da ne »zatežimo« vsak teden. Z odlično ekipo sodelavcev – Anjo Čuček, Natašo Gaši, Natašo Ivanuš Čuček, Tatjano Markošek in grafičnim oblikovalcem Blažem Zajcem – se vsakič znova sprašujemo, kako tematike približati občinstvu, se nasloniti na že kaj poznanega, morda iskati kaj presenetljivega. V prvih petih minutah moramo pridobiti pozornost gledalca, saj smo danes vsi izredno nestrpni ob spremljanju oddaj. »Sovražnik« ni več samo daljinski upravljalnik, temveč tudi mobilni telefon.
Kako iščete in izbirate teme?Pri tem nimamo težav, saj se dogaja veliko zanimivega, mnogokrat nam že znanstveniki sami sporočijo, s čim se ukvarjajo. Znanec me je lani na plaži spraševal, ali je vodik vir energije ali zgolj medij za njeno shranjevanje, a nisem znala odgovoriti, tako da se bomo te teme lotili septembra. Prva lanska oddaja je bila o heliju. V National Geographicu sem brala, kako izgubljamo helij, ki da je zelo dragocen plin, človeštvo pa ga denimo porablja za polnjenje balonov. Začeli smo raziskovati in naleteli na zgodbo o zgorelem cepelinu Hindenburg. Američani niso hoteli Nemcem prodati helija, zato so ti cepelin napolnili z vodikom, zaradi česar je eksplodiral. Tako prideš do zanimivih zgodb, tako da se teme kar same odpirajo.
Obstaja kakšna tema, ki ste se je lotili, a ste jo opustili?Privlačijo me tudi tiste zelo težke, ki jih ne razumem, saj si vedno mislim, da nam bo s trudom uspelo zlomiti še tako trd oreh. Kar nekaj smo jih opustili, včasih imamo premalo časa, da bi kakšno naredili »televizično«, drugič premalo znanja, tako da nas še vedno čakajo. Ena takih je nastanek elementov v vesolju. Strokovnjaki računajo, koliko posameznih elementov naj bi obstajalo, jih nato primerjajo med seboj in ugotavljajo, ali je res vse nastalo tako, kot si mislimo. Rada bi naredila še oddajo o matematiki, saj nenehno poslušamo, kako brez nje ne moremo živeti, kako je povsod okoli nas in kako se da z njo vse opisati.
Ko smo že pri matematiki – vsako oddajo gledalcem postavite bodisi matematično bodisi fizikalno uganko. Jo rešite sami ali poznate rešitev že vnaprej?Uroš Kuzman mi pošlje uganko, a čeprav imam napisano rešitev, se je lotim sama in skušam najti najbolj verjeten odgovor, kakršnega bi podal vsak. A je ta običajno napačen. Sledi še kak napačen poskus, je pa to pot do razumevanja tako uganke kot rešitve. Kljub temu da nobene ne rešim od začetka do konca, mi nihče ne očita neumnosti. Se je pa lani zgodilo nekaj zanimivega – z Urošem sva podala napačno rešitev za uganko, za popravek pa ni bilo časa. Opravičili smo se, Uroš je razložil, kaj je šlo narobe. Res smo ga zelo »pobiksali«, a so gledalci razumeli.
Dobite kdaj kakšno pismo bralca, ki se ne strinja z vašimi dognanji?Letos sem dobila tri takšna pisma, neki gospod pa je poklical in pohvalil oddajo, kar se mi zdi vedno lepo. Kakšnih hudih graj od gledalcev ne dobimo, najhujša kritika zame je, če kdo reče, da je bila oddaja v redu, a da ni vsega razumel. Vem, da ni mišljeno zlonamerno in hudobno, a me najbolj zaboli. Še huje pa je, če nekdo pohvali samo mojo obleko.
Se je kdaj javil kdo od podpornikov teorije o ploščati Zemlji ali podpornikov teorije zarote o chemtrails?Iz društva Chemtrails so klicali na televizijo, naj poročamo o tem. A se mi ne zdi smiselno tej tematiki dajati moč in poudarek, s tem pa zagon vsem, ki vanje verjamejo. Ne vem, zakaj bi ljudem morala dokazovati, da je Zemlja okrogla. Ima pa, seveda, vsakdo pravico verjeti, v kar koli si želi, pa četudi se ob tem čudimo.
