Točno na dan stote obletnice uvedbe rumene majice je doslej vodilni kolesar Toura Julian Alaphilippe pripravil nemara eno največjih senzacij. »Alaphilippe? Samo gledam in se čudim,« je bil Matej Mohorič tako kot ves kolesarski svet fasciniran nad vožnjo specialista za klasike. Na uri resnice, prvini vesoljske tehnologije in popolnosti, doslej ni bil nikoli blizu zmage. Kaj šele na Touru! Zmaga v Pauju (27 km), čeprav na razgibani kompleksni trasi, je največja senzacija v moderni dobi, prepleteni z vsemi vrstami meritev in kontrol.

Julian Alaphilippe je najbolj nazoren dokaz, kakšno čudežno moč ima rumena majica, o kateri govorijo že sto let. »Neverjetno. Tudi sam ne morem verjeti. Brez vzvišenosti lahko rečem, da sem pričakoval, da na takšni trasi lahko dobro odpeljem, seveda pa ne tudi zmage in prednosti pred Thomasom. Presenečen sem bil nad prvimi vmesnimi časi in potem potisnil pedale na mejo mogočega,« je Julian Alaphilippe opisal moč navdiha. Branilec rumene majice Geraint Thomas (zaostanek 14 sekund), velemojster ubežnih akcij Thomas De Gendt (36 sekund), naslednji paket najmočnejših hribolazcev Rigoberto Uran, Richie Porte, Steven Kruijswijk in Thibaut Pinot so se le čudili. Francija nori od navdušenja in nenadejano obuja misli na nemogoče – v rumenem do Pariza. A kaj, ko je ekipa Deceuninck-Quick.step prišla v Francijo po etapne zmage, morda znova po Alaphilippovo pikčasto majico in le z mladim Špancem Enricom Masom na maturo kot osamljenim jezdecem za generalno razvrstitev. Brez pomočnikov za gore, kot jih imajo Ineos, Movistar, Astana. Kako daleč bo zneslo Alaphilippu s kapitalom minute in 26 sekund? »Doslej sem naredil, kar sem lahko. Zadovoljen sem z opravljenim. Užival bom v tem še naprej.« Situacija obeta ognjemet napadov že jutri na Tourmalet in v nedeljo na niz klancev na Prat d' Alpis. Spektakel presežnikov.

Po odstopu svetovnega prvaka v ekipi Bahrain Merida Rohana Dennisa, ki po besedah Gorazda Štanglja psihično in fizično ni prenesel pritiska vloge prvega favorita kronometra, sta sloves reševala Jan Tratnik (16.) in Matej Mohorič (23.). Bila sta med najhitrejšimi do zadnjega vala z »generali« s startne liste. Tratnik je startal pol minute pred vročim favoritom Wautom van Aertom. »Ker ga ni bilo od zadaj, se mi je že med vožnjo zdelo, da sem kar hiter,« je bil Tratnikov prvi vtis. Ni ga ujel. Van Aert je v enem zadnjih ovinkov zadel ob reklamni pano ob ogradi, obležal in končal Tour. »Sem zelo zadovoljen. Izkazalo se je, da kronometer ni bil za specialiste. Odpeljal sem optimalno, končno sem imel močne noge, dobro razporedil moči in moja ocena je odlično,« je svojo vožnjo ocenjeval Tratnik. Tudi športni direktor Gorazd Štangelj, ki je bil po odstopu Rohana Dennisa pod velikim pritiskom, je v spremljevalnem avtomobilu užival v njegovi vožnji. Mohorič je kot velik del karavane razmišljal, koliko energije sploh vložiti v etapo pred Tourmaletom, in bil hiter kot Landa in Bernal. »Odpeljal sem, kolikor je neslo. Mislim, da mi vožnja na polno ne bo škodila, in upam, da bo prišlo prav v naslednjem tednu, da lažje ujemam pobeg v katerem od zamišljenih dni,« si je zamislil Mohorič. Morda že v nedeljo.