Zaradi bistvenih kršitev kazenskega postopka je ljubljansko višje sodišče v celoti razveljavilo sodbo Ljubljančanu Boštjanu Majerju, ki je bil zaradi trgovine z ljudmi in zlorabe prostitucije pred slabima dvema letoma obsojen na osem let zapora, 18.000 evrov denarne kazni in vračilo še dodatnih 18 tisočakov nepošteno pridobljenega denarja. Prav tako bo morala na zatožno klop in pred povsem drugega sodnika sesti Romunka Ana Maria Largeanu, prvič obsojena na dve leti in osem mesecev, 3600 evrov denarne kazni in vračilo 10.500 evrov nezakonito pridobljenega premoženja. Kar velja tudi za Srba Bojana Minića, ki je dobil dve leti in pol, 2200 evrov denarne kazni, odrejeno pa mu je bilo tudi vračilo 6000 evrov protipravno pridobljene premoženjske koristi.
Sostorilka ali pomočnica?
Trojica, s katero naj bi sodelovali še dve obtoženki, ki pa sta krivdo priznali že na začetku sojenja in dobili pogojni kazni, je po trditvah tožilstva delovala po ustaljenem vzorcu. Majer naj bi bil vodja, skrbel je za objavo oglasov, s katerimi so večinoma v Srbiji iskali dekleta za dobro plačano službo maserk v Sloveniji. Obljubljali so jim bodisi 150 evrov dnevnega zaslužka bodisi 2000 evrov mesečnega. Tarče so bile ženske iz revnih družin, pogosto celo z majhnimi otroki, s slabimi dohodki ali brez njih. Zvabili so jih v Slovenijo, jim nadeli »umetniška« imena, na primer Alina, Ivona, Naty, Kyara in Kača ter jih nastanili po vsej Ljubljani v najeta stanovanja. Sledilo je fotografiranje v erotičnem perilu, potem so jih začeli prodajati za prostitutke, trdi tožilstvo. Delovnik je trajal 11 ur, sedem dni v tednu. Cena pol ure spolnih odnosov je bila 50, za vso noč pa 500 evrov. Vsaj polovico denarja naj bi šlo hudodelski združbi.
Majer naj bi bil torej vodja, Minić pa pomagal iskati dekleta in jih iz Srbije vozil v Slovenijo. Largeanujeva naj bi prav tako novačila ženske, jih pomanjkljivo oblečene fotografirala, objavljala na spletnem portalu sloescort in se dogovarjala s strankami za plačilo. Predvsem okrog njene vloge se je zataknilo na višjem sodišču. Tožilec Jože Levašič v obtožnici zatrjuje, da je kazniva dejanja zagrešila kot sostorilka, prvostopenjski sodnik Srečko Škerbec pa je ocenil, da je bila le pomočnica in je v sodbi opis kaznivih dejanj temu prilagodil. Tožilec je višje sodišče v pritožbi med drugim opozoril, da je sodnik v splošnem delu obtoženkino vlogo res opisal kot pomočniško. Ko se je osredotočal na njena posamezna kazniva dejanja, pa jih je opisal na način, ki ustreza sostorilcu. Višji sodniki so se strinjali in ocenili, da je sodba v nasprotju sama s sabo in nerazumljiva. Enako velja v delu, ko je sodnik menil, da v določenih primerih ne gre za kaznivo dejanje trgovine z ljudmi. Spremenil jih je v kazniva dejanja zlorabe prostitucije, v opisu ravnanj obtožencev pa še naprej ohranil tisto, kar je sicer značilno za trgovino z ljudmi (novačenje, prevoz, nastanitev oškodovank zaradi zlorabe prostitucije).
Vse od začetka
Višje sodišče se je strinjalo tudi z Majerjem in njegovim zagovornikom Brankom Gvozdićem, da v sodbi piše, da so bile oškodovanke preslepljene. Se pa sodba nikjer ne opredeljuje do Romunkine trditve, da so bile vnaprej seznanjene, kaj bodo počele. Prav tako je dalo prav Majerjevemu odvetniku Andreju Carotti in Minićevi zagovornici Maji Kristan, da se Škerbec v obrazložitvi sodbe ni opredelil do krivde obtožencev. Pritožbe so se sicer nanašale še na druga odprta vprašanja, a navedeno se je višjim sodnikom zdelo dovolj za razveljavitev sodbe. Sodniku, ki bo na novo dobil sodni spis, so naročili, naj ponovno spelje obravnavo, izvede vse dokaze in nato znova presodi o krivdi. Do nje naj se opredeli in presojo razloži z določnimi in argumentiranimi razlogi, piše v sodbi.
