Zelo verna družina je v Tasmaniji ustanovila svojo čebeljo farmo in odprla tudi trgovino, v kateri so poleg medu in drugih medičarskih izdelkov prodajali tudi vsakdanje življenjske potrebščine za krajane. Življenje je za njih potekalo normalno, pri delu in molitvi. Toda njihov ustaljen vsakdanjik je prekinilo tasmansko sodišče, ki je Fanny Alido Beerepoot in njenega brata Rembertusa Cornelisa Beerepoota povabilo na zaslišanje zaradi neplačanih davkov od prihodkov. Teh se je nabralo kar nekaj in država je terjala svoj delež. Dobrih 850.000 evrov sta Beerepootova dolgovala državi in ta je hotela vedeti, kje je njen denar. Sodnika Stephena Holta je zanimalo, kaj se je zgodilo, da družina ne plačuje davkov. Gospod Beerepoot je sodniku razložil, da je obdavčitev nekakšno lastništvo nad zemljo, to lastništvo pa ne pripada Avstraliji, temveč vsemogočnemu bogu. Če bi plačevali davke, bi skrunili Biblijo, je nadaljeval. Še več, obtoženi je celo razlagal, da bi Avstralijo doletelo še več suš in neplodnosti, če bi se ju s sestro prisililo v plačevanje davkov, torej, da se odpovesta božji jurisdikciji. V tri ure trajajoči sodni obravnavi je sodnik Holt obdolženca pozval, naj mu vendarle pokažeta kakšen odsek v Bibliji, kjer je plačevanje davkov prepovedano. »Če ga najdete, vam ne bo treba plačati davkov,« jima je dejal. Obdolžencema ni uspelo postreči z želenim citatom, ga pa je v podkrepitev svojemu prepričanju, da se davkom pač ne gre izogniti, našel kar sodnik Holt sam. S kratkim iskanjem po spletu je naletel na verz, v katerem Jezus svojim slediteljem naloži, naj rimskemu cesarju Cezarju plačajo, kar je njegovega, bogu pa, kar je božjega. Obdolžencema je v sodbi razložil, da v Avstraliji veljajo avstralski zakoni, po katerih je plačilo davkov obvezno.