Nizozemsko vrhovno sodišče je v veliki meri potrdilo sodbam nižjih sodišč, da je nizozemska država »delno odgovorna« za smrt 350 muslimanov v srebreniškem pokolu, vendar je njeno odgovornost zmanjšalo. V danes objavljeni razsodbi je namreč Nizozemski pripisalo 10-odstotno krivdo, medtem ko sta prizivno in prvostopenjsko sodišče ugotovili 30-odstotno krivdo. Po mnenju vrhovnega sodišča bi imeli nizozemski vojaki v okviru OZN deset odstotkov možnosti, da bi preprečili poboj 350 muslimanskih dečkov in moških, če bi ti ostali v njihovem vojaškem oporišču in jih ne bi izročili enotam bosanskih Srbov, ki so jih pobile. S tem bo tudi odškodnina svojcem pobitih trikrat manjša od tiste, ki sta jo prisodili nižji sodišči.
Znižali krivdo
Sile bosanskih Srbov so na območju Srebrenice pred 24 leti skupno ubile več kot 8000 Bošnjakov, ki so bili na varovanem območju Združenih narodov, za katero so bili odgovorni nizozemski vojaki. Ti so se v usodnih dneh brez boja predali enotam bosanskih Srbov, ki so nato izvedli pokol nad moškimi in mladimi fanti.
Zdaj je vrhovno sodišče sodilo o primeru 350 muslimanov, ki so se zatekli v oporišče nizozemskega bataljona modrih čelad v Potočarih pri Srebrenici, a jih je ta izročil srbskim vojakom, čeprav je bilo očitno, da jih čaka zanesljiva smrt (kar sicer zanika nizozemski generalni državni tožilec Paul Vlas, ki je zahteval oprostilno sodbo za nizozemsko državo). Ocena vrhovnega sodišča je, da tudi če bi teh 350 Bošnjakov ostalo v oporišču, bi obstajala le 10-odstotna možnost, da ne bi padli v roke Srbom in bi preživeli pokol. V bistvu je vrhovno sodišče potrdilo sodbo prizivnega sodišča iz leta 2017, le da je za trikrat zmanjšalo odstotek krivde in odškodnine.
Tako je sodišče sprejelo kompromis v pravni bitki med nizozemsko državo in tožniki, skupino sorodnic pobitih Matere Srebrenice. Primer je vrhovno sodišče obravnavalo, ker nizozemska država ni priznala svoje krivde, Matere Srebrenice pa so menile, da je poleg Združenih narodov Nizozemska kriva za smrt vseh več kot 8000 pobitih Bošnjakov.
Razočaranje svojcev žrtev
Predsednica Mater Srebrenice Munira Subašić je razočarana nad sodbo. »Če ne bomo dobili pravice in če ne bo pravilnega in pravičnega sojenja, bomo to sprejeli kot sporočilo, da se nam to dogaja, ker smo muslimani. Tako kot se nam je med drugim zgodil genocid v Srebrenici, ker smo muslimani.«
»Ve se, da je bila Srebrenica varovano območje, oni pa so bili tisti, ki so jo varovali. Torej bi morala biti sodba, da so odgovorni za vseh 8327 žrtev,« pa se je odzvala Nura Begović iz združenja Ženske Srebrenice. Begovićeva nizozemske vojake tudi obtožuje, da so usodnega julija 1995 sodelovali z bosanskimi Srbi.
Nekdanji župan Srebrenice Ćamil Duraković pa meni, da je sodba nizozemskega vrhovnega sodišča žalitev za žrtve. Sedanjo sodbo razume kot sporočilo, da je genocid bil, a da nihče ni odgovoren. »To je najhujše sporočilo za nas, ki smo genocid preživeli. Pričakovali smo katarzo vsaj od tistih, ki jih imamo za sodobni Zahod, sodobno demokracijo.«
Žrtve se lahko obrnejo še na evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. Redko se sicer zgodi, da je kakšna država odgovorna za napake mirovnih sil Združenih narodov. Sicer pa je že leta 2002 poročilo o vlogi Nizozemske v srebreniškem pokolu povzročilo odstop celotne nizozemske vlade.
