Razlog za tako velike rasti so seveda v prvi vrsti pričakovanja o ohlapnejših monetarnih politikah, ki se napovedujejo od začetka letošnjega leta. In prav zadnji dan julija naj bi se to tudi v resnici udejanjilo, saj naj bi ameriška centralna banka Fed znižala obrestne mere. Sedaj je edino vprašanje za koliko, ali samo za 0,25 % ali celo za 0,50 %. Analitiki na informacijskem sistemu Bloomberg so deljenega mnenja, ali bo do celotnega znižanja že prišlo v juliju ali se bo za del znižanja še počakalo na september. Zadnje dni sta dva člana odbora Feda poudarjala potrebo po takojšnjem odzivu, ker naj bi bilo nespametno čakati na slabše podatke o ekonomiji za ukrepanje. Nizka inflacija to vsekakor dovoljuje. Podobno se pričakuje tudi za evropsko centralno banko ECB, kjer naj bi njen predsednik Mario Draghi dal signal že naslednji teden za znižanje ključne obrestne mere na -0,50 %. Nekateri analitiki, kot so UBS, HSBC in Nomura, pričakujejo znižanje kar na -0,60 %. Dodatno so pričakovanja, da bo ECB v januarju 2020, ko bo krmilo te najbolj pomembne finančne inštitucije v Evroobmočju prevzela ohlapni politiki naklonjena Francozinja Christine Lagarde, začela spet z odkupi obveznic v višini 40 milijard evrov mesečno. Vse to pomeni, da bi na trg prilili direktno okrog pol trilijona evrov in to zgolj v Evropi.
Zaradi teh razlogov, sploh se ni za čuditi, da ne samo delnice in obveznice podirajo rekorde. V obdobju, ko se povečuje količina denarja v obtoku je normalno, da smo priča tudi rasti cen zlata. Trenutno znaša cena zlata 1.440 dolarjev za unčo, od začetka leta je v evrih pridobilo 15%, v dolarjih le nekoliko manj. S tako močnim dovajanjem likvidnosti finančnim trgom, ostajajo izgledi za delnice, obveznice in tudi zlato še naprej pozitivni.
