»Nikoli nisem zares razumela, zakaj dublinska uredba temelji na enostavni enačbi, da mora migrant ostati tam, kjer prvič stopi na evropska tla,« je povedala v danes objavljenem pogovoru za nemški tabloid Bild.

»Stabilne zunanje meje bomo imeli šele, ko bomo državam članicam, ki so glede na njihov položaj na zemljevidu izpostavljene največjemu pritisku, nudili dovolj pomoči,« je poudarila. Dodala je, da je treba dublinsko uredbo reformirati tako, da bo bolj pravična in da bo breme bolje porazdeljeno, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

»Treba je nehati kazati s prstom, delati pragmatično in najti rešitve«

Razprava o migracijah po njenih besedah ne sme več biti čustvena. »Treba je nehati kazati s prstom, delati pragmatično in najti rešitve, ki niso preširoke, ampak jih je lahko doseči,« je izpostavila. Po njenem mnenju je treba veliko vlagati v izvorne države, se boriti proti terorizmu in revščini ter ljudem ponuditi perspektivo. Poleg tega se mora EU energično boriti proti trgovcem in tihotapcem ljudi, meje unije pa varovati z agencijo Frontex.

Von der Leynova je že pred torkovo potrditvijo v Evropskem parlamentu napovedala, da bo pripravila predlog novega pakta za migracije in azil. V skladu s trenutno dublinsko uredbo je za azilni postopek odgovorna tista država EU, v katero je prosilec najprej vstopil. Reformo pravil preprečujejo nesoglasja med 28 državami članicami, ki se ne strinjajo predvsem glede razdelitve prosilcev za azil med seboj. Višegrajske države, predvsem Poljska in Madžarska, se nočeta zavezati k temu, da bi sprejeli migrante.