V tem tednu so se začele objave poslovnih rezultatov podjetij za drugo četrtletje. Pričakovanja so, tako kot že za prvo četrtletje, nizka, kar povečuje verjetnost, da bodo presežena. Analitiki so pred začetkom objav za ameriška podjetja v drugem četrtletju pričakovali za en odstotek nižji skupni dobiček. Podobno nizka so bila pričakovanja že za prvo četrtletje, a so bili rezultati podjetij na koncu boljši. Čeprav podjetja ob nizki gospodarski rasti težko povečujejo prihodke in dobičke, delniški trgi pridobivajo. Govorimo lahko o efektu »Tina – There is no alternative«. Napovedani ukrepi centralnih bank v smislu nižanja obrestnih mer in v Evropi tudi ponovnega odkupovanja obveznic ter kmalu mogoče tudi delnic so namreč donose obveznic potisnili v negativna območja. Vlagatelji tako nimajo velike izbire. Ali plačujejo za to, da so lahko imetniki bolj varnih obveznic, ali pa se odločijo za bolj tvegane delniške naložbe, ki prinašajo tudi precej višjo dividendno donosnost, kot znašajo donosi obveznic. To še posebej velja za Evropo. V naslednjih mesecih bo za gibanje borznih indeksov pomembno, kakšna bo nadaljnja politika centralnih bank. Že naslednji teden bo zasedala Evropska centralna banka (ECB) in odločala o novih stimulativnih ukrepih, ob koncu meseca pa sledi še ameriška centralna banka FED, za katerega se pričakuje, da bo znižal ključno obrestno mero za najmanj 25 bazičnih točk.
Delnice brez prave alternative
Borzni indeksi so tudi v tem tednu ostajali v bližini doslej najvišjih vrednosti. Najpomembnejši ameriški indeks S&P 500 je prebil mejo 3000 točk, a se mu v prvem poskusu od te meje ni uspelo občutneje oddaljiti. Posledično je v sredo zdrsnil nazaj pod 3000 točk, kjer bo moral vzeti nov zalet.
