Značilen je nenaden začetek bolezni z odvajanjem večje količine mehkega ali tekočega blata. Drisko spremljajo krči, slabost, bruhanje, napihnjenost, izguba apetita in občasno tudi povišana telesna temperatura. Na srečo je v večini primerov potek blažji in bolezen samoomejujoča. Navadno spontano izzveni v treh do sedmih dneh.
Popotnikom lahko škodi hrana, ki domačinom ne povzroča težav
Zaradi različne inkubacijske dobe lahko popotniki zbolijo po slabem tednu ali šele po prihodu domov. Povzročitelji driske so bakterije, virusi in zajedalci. Pri odraslih prevladujejo okužbe z bakterijami (Escherichia coli, Shigella, salmonela), pri otrocih pa z virusi (rotavirus, norovirus). Največji dejavnik tveganja predstavlja destinacija potovanja, zlasti v dežele v razvoju (Latinska Amerika, Afrika, Srednji vzhod in Azija).
Zanimivo je, da popotnikom lahko škodi hrana, ki domačinom očitno ne povzroča težav. To pripisujemo razvoju imunosti pri tistih, ki so večkrat izpostavljeni istemu patogenu. Tovrstna odpornost se razvije šele po nekaj mesecih oziroma letih bivanja na istem območju.
Najnevarnejša je dehidracija
Bolnika z drisko ogroža predvsem izguba tekočine in elektrolitov, kar lahko vodi v hudo dehidracijo in celo smrt. Bolj ogroženi so otroci, starejši, sladkorni bolniki, tisti s kronično vnetno črevesno boleznijo in imunokompromitirani. Kisel pH v želodcu uniči veliko patogenov in je prva zaščita pri vdoru mikrobov skozi črevesno sluznico. Zato imajo tisti, ki jemljejo zdravila za zmanjševanje izločanja želodčne kisline (antacidi, zaviralci protonske črpalke), to zaščito oslabljeno.
Prevri, skuhaj ali ne jej
Filtracija oporečne vode ne zadošča, že manj kot petminutno vretje vode pa učinkovito uniči viruse, zajedalce in večino bakterij. Vodo lahko razkužimo tudi kemično (z dodajanjem jodove raztopine, tablet kloramina) ali z obsevanjem z ultravijolično svetlobo. Da bi se izognili težavam, svetujemo, da si pogosto umivate roke in na potovanjih uživate le prekuhano hrano. Jejte sadje oziroma zelenjavo, ki jo lahko olupite. Pijte ustekleničeno vodo. Vodo za pomivanje posode in umivanje hrane prej prevrite. Solata in morski sadeži niso primerna hrana, še posebno če jih kupite pri uličnih prodajalcih.
Vsaj 100 mililitrov tekočine na kilogram telesne teže v 24 urah
Pri samozdravljenju je najpomembnejše nadomeščanje tekočin in elektrolitov. To uspešno storite s pitjem vode, ki ji dodate rehidracijski prašek, oziroma izotoničnih napitkov. Nadomestiti morate vsaj 100 mililitrov tekočine na kilogram telesne teže v 24 urah. Izogibajte se hrani z veliko balasta (sveže sadje in zelenjava), mleku, mlečnim izdelkom, sladki in mastni hrani ter pravi kavi. Obroki naj bodo manjši.
Prepečenec, riž, čaji, medicinsko oglje…
Svetujemo uživanje prepečenca, juhe (prežganka, kostna), kuhanega riža in krompirja ter čajev s čreslovinami ali tanini (zeleni, črni, borovničev). Za normalizacijo oziroma vzdrževanje flore so primerni prebiotiki in probiotiki, ki skrbijo za razrast koristnih bakterij v črevesju in s tem zmanjšajo možnost okužb. Koristi lahko tudi medicinsko oglje. Pri zelo pogostem odvajanju predpišemo loperamid (seldiar), ki zmanjša število odvajanj. Znaki, ki kažejo na hujši potek in potrebo po zdravniški pomoči, so: prisotnost krvi ali večje količine sluzi v blatu, huda bolečina v trebuhu, visoka telesna temperatura, nezmožnost nadomeščanja tekočin in podaljšan potek. Takrat je potrebno kratkotrajno zdravljenje z antibiotiki in intravenozno nadomeščanje tekočin.
