Če naj bi prišlo do novega procesa pogajanj, bi bilo treba vnaprej potrditi, da imata obe strani na otoku skupno vizijo prihodnosti in da sta pripravljeni na pogajanja s skupnimi izhodišči.
Že od vsega začetka smo poudarjali, da je treba ob sprejemanju odločitev o skupnih naravnih virih otoka v mehanizme odločanja vključiti tudi ciprske Turke. Ni sprejemljivo ne za nas ne za ciprske Turke, da bi se ti odpovedali svojim pravicam, medtem ko ciprski Grki zdaj trgujejo z naravnimi viri na otoku in si ustvarjajo prihodek. Zato je bil predlog, ki so ga predstavili ciprski Turki 13. julija in ki se tiče fosilnih virov energije, povsem korekten in ob pravem času.
Ta predlog, ki ga v polni meri podpiramo, predvideva, da bi ciprski Turki in ciprski Grki kot solastniki otoka sodelovali pri izkoriščanju fosilnih virov energije, glede katerih imajo oboji enake pravice, kar vključuje tudi nenehno delitev prihodka in dobička. Uveljavitev tega predloga bo omogočila novo obdobje sodelovanja, prispevala bo k miru, stabilnosti in sodelovanju v regiji, zagotovila pa bo tudi vzdušje, ki bo ugodno za reševanje ciprskega vprašanja.
Vprašanje fosilnih virov energije v vzhodnem Sredozemskem morju ima dva vidika. Eden je povezan z varovanjem turških pravic glede epikontinentalnega pasu, drugi pa s samim ciprskim vprašanjem.
Turčija, ki ima najdaljšo obalo v vzhodnem Sredozemlju, odločno brani svoje pravice in interese v epikontinentalnem pasu. Ni prav, da se ustvarja neposredna povezava med to zadevo in ciprskim vprašanjem. Res je, da nadaljujemo s svojim izkoriščanjem naravnih virov in vrtanjem na območju, kjer smo že leta 2004 geografsko in zakonito pred Združenimi narodi registrirali naš epikontinentalni pas in kjer je v letih 2009 in 2012 naša vlada podelila licenci Turkish Petroleumu. Fatih, naša ladja za vrtanje, je še vedno aktivna v turškem epikontinentalnem pasu. Medtem pa lahko vidimo, da se uprava ciprskih Grkov baha na skoraj vsaki platformi in da se neupravičeno pritožuje, češ da »Turki kršijo našo EEZ (izključno ekonomsko cono)«. Zakaj neupravičeno? Zato ker glede območja, kjer vrta ladja Fatih, pomorska jurisdikcija med Turčijo in otokom Ciper ni še razmejena s sporazumom o pomorski razmejitvi. Tako za to območje ni mogoče na zakonit način opredeliti nekaj takšnega, kot je »EEZ pod upravo ciprskih Grkov«.
Turški pristop v tej zadevi je skladen z mednarodnim pravom. Po pomorskem pravu pa imajo tam, kjer je razmejitev še problematična, otoki omejene pravice – ali pa v nekaterih primerih sploh nobenih pravic – glede ustanavljanja epikontinentalnih pasov in EEZ v primerjavi s kontinentalno obalo, in sicer če bi obstoj otokov motil pravično razmejitev. Avtomatična enaka razdalja ali metoda s sredinsko črto v mednarodnem pravu nikakor nista sprejemljivi. Pravična razmejitev je glavno načelo mednarodnega prava, tudi ko gre za sodno prakso in jurisprudenco. Razmejitev pomorske jurisdikcije je treba izvesti bodisi s pomočjo bilateralnega sporazuma, ki ne krši pravic tretje strani, bodisi tako, da se zadevo prenese na mehanizem mednarodnih sodnih instanc. Kar zadeva turški epikontinentalni pas na primer, je tako imenovani ciprskogrški-egiptovski sporazum o EEZ iz leta 2003 neveljaven in ničen, in to ne samo zaradi obstoja ciprskega vprašanja, ampak tudi zato, ker razmejitvena črta omenjenega sporazuma krši turški epikontinentalni pas. Vprašanje razmejitve na zahodu otoka bo mogoče začeti reševati šele po tem, ko bo prišlo do vseobsegajočega dogovora o ciprskem vprašanju, kar bo Turčiji omogočilo, da bo lahko načela razna vprašanja in sklepala dogovore z mednarodno entiteto, ki jo bo priznala.
Druga razsežnost se v skladu z mednarodnim pravom tiče varovanja neodtujljivih pravic ciprskih Turkov, ki so solastniki otoka. Glede tega dajemo neomajno in popolno podporo TRNC (Turški republiki severnega Cipra). Naše dejavnosti tam, kjer je vlada ciprskih Turkov leta 2011 podelila licenco Turkish Petroleumu, sodijo v ta kontekst. Naša ladja za vrtanje Yavuz in seizmična ladja Barbaros Hayreddin Paşa izvajata dejavnosti na teh območjih.
Če ciprski Grki ne bodo pripravljeni na sodelovanje, kar bi pomenilo tudi, da bodo upoštevali mehanizem za skupno odločanje s ciprskimi Turki, ki morajo biti enakopravni partner na otoku, in če mehanizem za sodelovanje ne bo vzpostavljen, kot to predvideva predlog z dne 13. julija, bo Turčija odločno in brez prekinitve nadaljevala svoje dejavnosti na območju, kjer je TRNC podelila licenco Turkish Petroleumu.
Jasno je, da so ciprski Turki žrtve tega, da se na otoku nadaljuje status quo. Nikoli ne bomo dovolili, da bi ciprski Turki plačali ceno za to, ker ni dogovora. Odobrili so Ananov načrt, ki pa so ga ciprski Grki zavrnili. Sploh so si ciprski Turki močno prizadevali, da bi prišlo do rešitve. Žrtvovali so svoje interese, ko se je to od njih pričakovalo, in pokazali pozitivno in konstruktivno držo na ciprski konferenci, ki se je končala julija 2017 v Crans Montani. Turčija ni nikoli pustila ciprskih Turkov samih in si je močno prizadevala, da bi varovala njihove pravice in interese. Za Turčijo v prihodnosti nobena žrtev v tem smislu ne bo prevelika.
Mevlüt Çavuşoglu je zunanji minister Republike Turčije