»Dotrajani kompleks« v članku z zgornjim naslovom (Dnevnik, 18. julija) je del širšega kompleksa, in sicer stanovanjske soseske stolpnic severno od »dotrajanega kompleksa«. Stolpnice so se gradile po zazidalnem načrtu, ki ima še danes omejeno veljavo kot dokument »iz časa gradnje« (glej zakon ZVEtL in druge). Na podlagi tega dokumenta so bile tudi obravnavane dotrajane stavbe vključene v prostorsko obravnavo kompleksa stolpnic, predvidene so bile za rušenje, prostor pa namenjen primerni ureditvi zunanjega in celotnega prostora kompleksa stolpnic. Stroški za to so bili vključeni v stroške komunalnega urejanja, ti pa so se pokrivali s »komunalnimi prispevki« kot delom kupnin za stanovanja v stolpnicah. Za izvedbo komunalne ureditve je bila finančno zadolžena občina, dejansko pa gradbeno podjetje. Kupci stanovanj so oškodovani, ker so ureditve plačali, izvedene pa niso bile. Zdaj jih očitno čaka novo utesnjevanje prostora, ne oziraje se na probleme obstoječe soseske stolpnic.

Kot je videti na terenu, zunanja ureditev celotnega kompleksa ni končana, predvsem niso urejene površine za parkiranje avtomobilov (po normativih iz časa gradnje), vse skupaj je tudi neprimerno parcelirano, mimo načrtovane parcelacije po lokacijskih dokumentacijah in po zazidalnem načrtu iz časa gradnje.

»Dotrajane stavbe« so bile predmet denacionalizacije ali nepremičninskih manipulacij (čeprav bi morale biti že zdavnaj porušene), tako so danes dobile lastnika, ki bo izsiljeval čim večji »izplen« od zemljišča.

Urbanistični red ima »kratek spomin« in se pri vsem v kar največji meri prilagaja investitorskim »developerskim« težnjam.

Martina Lipnik, u. d. i. a., Ljubljana