Facebook je pred enim mesecem uradno potrdil, da razvija lastno kriptovaluto. Imenovala se bo libra, podjetje pa načrtuje, da bo z njo mogoče poslovati že leta 2020. Njihovi načrti so ambiciozni, k sodelovanju pri razvoju libre so povabili še 27 partnerjev, v zadnjih letih pa predvsem politika nove kriptovalute ne sprejema z odprtim objemom, tudi zaradi številnih javnomnenjskih spodrsljajev družbenega omrežja in njegovega krovnega podjetja v zadnjih letih.
Za razliko od običajnih kriptovalut, kot je bitcoin, libra ne bi bila decentralizirana in pod nadzorom velikih množic rudarjev, ki z rudarjenjem overjajo transakcije in skrbijo, da ne prihaja do goljufij. Nad Facebookovo kriptovaluto bo namreč bdel konzorcij 28 podjetij oziroma pravnih oseb, med katerimi poleg Facebooka najdemo še podjetja Mastercard, Visa, PayPal, Coinbase, Ebay, Uber, Spotify … Deljeno lastništvo predsedniku Facebooka Marku Zuckerbergu omogoča zagovor, da njegovo podjetje ne bo izključni lastnik nove kritpovalute in da je ne bo povsem obvladovalo. Ker pa bo imel Facebook kljub vsemu največji delež v lastništvu kriptovalute, bo s tem hkrati najpomembnejši akter za mizo.
Ker valuta ne bo decentralizirana in ne bo potrebovala rudarjev, bo sicer energijsko učinkovitejša, bodo pa ob njeni centraliziranosti z očmi zavijali kripto čistuni.
Cenejše transakcije
Facebook med prednosti libre šteje predvsem ugodne in hitre transakcije med uporabniki, ki se lahko nahajajo na različnih koncih sveta. Podobne ugodnosti omogočajo tudi ostale kriptovalute. Poleg tega bo z libro možno plačevati za storitve pri podjetjih, ki bodo valuto podpirale. Najverjetneje bodo med prvimi prav Ebay, Uber, Spotify in druga podjetja iz vrst konzorcija. Facebook bo za hranjenje izdelal tudi svojo lastno digitalno denarnico calibre, transakcije pa bodo potekale prek messengerja in whatsappa.
Od bitcoina in podobnih kriptovalut se bo libra razlikovala tudi po tem, da ne bo anonimna. Za aktivacijo storitve se bodo morali uporabniki izkazati z osebno izkaznico ali potnim listom. To je kripto čistunom nepredstavljivo, Facebook pa se je s tem želel izogniti očitkom, da bi novo kriptovaluto lahko zlorabljali za kriminalne transakcije. To je sicer pogost očitek anonimnim in decentraliziranim kriptovalutam. Za nameček libra tudi ne bo priročno orodje za finančne špekulacije. Fiksno bo namreč vezana na vrednost domnevno dolarja.
Grožnja državnim valutam?
Čeprav se je Facebook potrudil, da bi bila libra svetovnim zakonodajalcem všečna valuta, je v političnih krogih naletela na velik odpor. Nasprotovanje libri je bila tudi rdeča nit zasedanja finančnih ministrov držav skupine G7 v Franciji. Regulatorje skrbi predvsem velikost facebookovega bazena uporabnikov, ki trenutno znaša še okoli 2,38 milijarde uporabnikov, ki družbeno omrežje obiščejo vsaj enkrat mesečno. To je že precej blizu populacije Kitajske in Indije skupaj. S tem bi libra lahko postala privatna valuta v lasti 28 pravnih oseb, ki bi (več kot?) konkurirala valutam suverenih držav. Sedež konzorcija se sicer nahaja v Švici, kar je še posebej zaskrbelo ameriške politike.
Nasprotovanje libre je v tem trenutku skoraj edina tema, ki povezuje sprti ameriški stranki demokratov in republikancev. Z demokrati se pri tej temi strinja celo ameriški predsednik Donald Trump. Ta je na twitterju dal vedeti, da v primeru bančništva ni naklonjen disruptivnemu poslovnemu modelu, ki je značilen za podjetja iz Silicijeve doline, kot so Facebook, Uber, Airbnb. Zapisal je, da če Facebook in druga podjetja želijo postati banka, naj to postanejo po uradni poti in se zavežejo vsem pravilom, ki veljajo za banke.
Facebook je medtem že zagotovil, da valute ne namerava poslati v obtok brez regulatorskega dovoljenja. Britanski BBC je ob tem vprašal tudi po možnosti, ali bi valuto dali v obtok v kakšni drugi državi, tudi če dovoljenja v ZDA ne bo dobil. Odgovora na vprašanje niso prejeli. Na očitke, da politika želi z zaviranjem libre zaustaviti inovacije, pa je demokratski kongresnik Brad Sherman odgovoril: »Nekateri nam pravijo, da so inovacije vselej dobre. Najbolj inovativna stvar, ki se je pripetila tej državi, je bila inovativna zamisel Osame bin Ladna, da z letaloma poleti v stolpnici.«
