V vse bolj napetih razmerah v Zalivu in po iranskih grožnjah s povračilnimi ukrepi zaradi britanskega zajetja iranskega tankerja pri Gibraltarju je izguba sicer zapovedanega, ne pa tudi sankcioniranega spremljevalnega signala ladij sprožila alarm. Manjši, 58-metrski tanker Riah je v hormuški ožini »utihnil« že v nedeljo na svoji običajni poti iz Dubaja oziroma Šarjaha v Perzijskem zalivu proti Fudžairahu v Omanskem zalivu, a to zaradi možnosti okvare še ni zbudilo posebne pozornosti.
V torek pa je zaskrbljenost za njegovo usodo zasledila agencija Associated Press, ki ji je uspelo izbrskati, da je sledilna naprava tankerja pred tem nemoteno delovala zadnje tri mesece, od predstavnika ameriškega obrambnega ministra pa neuradno, ker »ni šlo za neposredni interes ZDA«, izvedela, da je bil Riah nazadnje opažen v iranskih teritorialnih vodah pri otoku Kešm, na katerem ima oporišče iranska republikanska garda.
Čigav je tanker?
Potrditev, da je s teheranske strani tedaj še vedno neimenovani tanker v iranskih rokah, je prišla šele danes. Iranska revolucionarna garda je namreč na svoji spletni strani Sepahnews objavila, da je v nedeljo v Hormuški ožini zaradi tihotapljenja nafte zasegla ladjo in aretirala 12-člansko posadko. Iranska televizija je poročala, da je njihova mornarica »tujemu tankerju« na njegov poziv priskočila na pomoč, nato pa so odkrili, da prevaža milijon litrov goriva, ki ga je nabavil pri iranskih tihotapcih.
Tega poziva z izjemo iranske strani do danes ni potrdil nihče drug, Reutersovo poizvedovanje z domnevo, da gre resnično za tanker Riah pod panamsko zastavo z registriranim lastnikom Prime Tankers iz Združenih arabskih emiratov, pa je še zameglilo sliko tedaj že večdnevnega dogajanja. Omenjena družba je namreč tiskovni agenciji zagotovila, da je ladjo prodala podjetju Mudž Bahar prav tako iz arabskih emiratov, medtem ko so v omenjenem podjetju zatrdili, da ni bil Riah nikoli v njihovi lasti, ampak samo v upravljanju do pred dvema mesecema, nakar so ga predali družbi KRB Petrochem, kjer pa se na nadaljnja poizvedovanja niso odzvali.
Zadnje sledilno poročilo na MarineTraffic.com navaja, da je Riah zadnjo plovbo začel 5. julija iz pristanišča v Dubaju, jo nadaljeval mimo obale emirata Ras Haima, nato pa zavil proti iranskim teritorialnim vodam in prenehal oddajati signal v nedeljo ob 4:30 po lokalnem času.
Tihotapstvo ni izključeno
Iran je zaradi državnega subvencioniranja in padca vrednosti valute med državami z najcenejšim gorivom na svetu, saj je treba za liter dizla odšteti le okoli 6 evrskih centov, za liter bencina pa manj kot 25 centov. V emiratih in Omanu na drugi strani Hormuške ožine je za liter enega ali drugega treba odšteti okoli 55 centov, pri milijonu litrov gre torej za mamljivih vsaj 250.000 evrov razlike. Tihotapljenje bi lahko bilo povod za utišanje sledilnega signala na Riahu, čeprav dejanske potrditve, da je zajet prav ta tanker, sinoči še ni bilo. Republikanska garda je dala le vedeti, da je zajela samo eno ladjo, in sicer že v nedeljo pri otoku Larak.
Dvomov o iranski verziji dogajanja v ožini, ki predstavlja najpomembnejšo plovno pot za nafto na svetu, pa niso vzbujala zgolj ugibanja, katero ladjo je pravzaprav zasegla revolucionarna garda, ampak predvsem nejasnosti okoli incidentov z več tankerji v minulih dveh mesecih. ZDA brez konkretnih dokazov za eksplozije na njih obtožujejo Iran, ki je po britanskem zasegu iranskega tankerja za nameček še odkrito napovedoval povračilne zasege v Zalivu ter domnevno poskušal enega izvesti pred dobrim tednom dni, ko naj bi britanska mornarica preprečila hitrim čolnom iranske revolucionarne garde presekanje poti tankerju British Heritage pod zastavo otoka Man.
