Splet je obnorela aplikacija faceapp, ki s pomočjo posebnega in očitno zelo zmogljivega algoritma uporabnikom omogoča ustvarjanje fotografij, na katerih so videti več desetletij starejši oziroma mlajši ali pa ozaljšani z nasmehi, bradami in podobnimi učinki. Zabavi smo se pridružili tudi mi in preverili, kako bo na stara leta videti najboljši novinec minule sezone lige NBA Luka Dončić in kakšen bi bil France Prešeren, če bi se kdaj nasmejal. Izdelka smo priložili članku, da se lahko o kvaliteti algoritma lahko prepričate tudi sami. Čeprav se zadeva mnogim zdi kot nedolžna zabava, pa drugi v aplikaciji vidijo potencialno nevarnost.
Ameriški politik pozval FBI k preiskavi
Podjetje Wireless Lab, ki je razvilo aplikacijo za operacijska sistema android in ios, pravi, da ima ta že prek 80 milijonov aktivnih uporabnikov. Z uspehom pa pridejo tudi težave. Še posebej, ko gre za podjetja, ki niso ameriška. Wireless Lab je namreč rusko podjetje s sedežem v Sankt Peterburgu. Ko je to prišlo na ušesa ameriškim politikom, je zadeva dobila še dodatne razsežnosti. Ameriška demokratska stranka je zaradi slabih izkušenj z ruskim vpletanjem v zadnje ameriške predsedniške volitve demokratskim svetovalo, naj članom predvolilnih štabov odsvetujejo uporabo aplikacije. Oglasil se je tudi vodja demokratske manjšine v ameriškem senatu Chuck Schumer, ki je pozval FBI, naj preiščejo varnost aplikacije.
Poleg dejstva, da so aplikacijo razvili Rusi, kar v določenih koncih sveta samodejno sproži alarme, se razlog za skrb nahaja predvsem v pogojih njene uporabe. Ker gre za aplikacijo, ki s pomočjo algoritma spreminja fotografije, je razumljivo, da ji moramo fotografijo posredovati. Zaradi varnostnih nastavitev na naših mobilnikih pa je fotografije, ki so shranjene na napravi, z aplikacijo možno deliti zgolj, če aplikaciji dodelimo dovoljenje za dostopanje do teh fotografij oziroma vsebin. Če želimo fotografije ustvariti v aplikaciji sami, pa moramo odobriti tudi dostop do kamere. Ko so ta dovoljenja enkrat odobrena, lahko aplikacije v teoriji samovoljno vžigajo in ugašajo kamere, brskajo po fotografijah, shranjujejo fotografije in jih prenašajo na svoje strežnike.
Dokazov o zlorabah zaenkrat ni
Dejstvo, da ima neko rusko podjetje, ki premore izredno kvalitetno tehnologijo za prepoznavanje in spreminjanje obrazov v teoriji prost dostop do vseh naših fotografij, fotografij naših znancev, bližnjih, družinskih članov in otrok, morda res ne navdaja z najbolj prijetnim občutkom. Dobra novica je, da (za zdaj) ni nobenih pravih dokazov, da bi podjetje zlorabljalo podatke, do katerih ima dostop. Prav tako velja izpostaviti, da imajo podobna dovoljenja tudi številne druge aplikacije. Med drugim facebook, twitter in še marsikaj drugega.
Glavni izvršni direktor podjetja, ki je izdelalo faceapp, Jaroslav Gončarov je uporabnikom zagotovil, da njihovo podjetje v oblak prenaša zgolj fotografije, ki so se jih uporabniki odločili postarati oziroma spremeniti s pomočjo aplikacije. Pravi tudi, da vse fotografije samodejno izbrišejo v roku 48 ur. Na strežniku jih ta čas zadržijo, da lahko uporabniki isto fotografijo obdelajo večkrat, ne da bi se ta podvajala. Zagotovil je še, da z zbranimi fotografijami ne urijo umetne inteligence, za povrh pa še dodal, da je njihovo podjetje morda res rusko, a so strežniki, kamor se fotografije nalagajo, v ZDA. Za obdelavo fotografij v oblaku, namesto na napravi, pa naj bi se odločili zaradi varovanja algoritma ter hitrejše obdelave fotografij. Če bi algoritem vdelali v samo aplikacijo, bi lahko kakšno drugo podjetje tega lažje skopiralo. Poslovni model podjetja sicer v manjši meri sloni na oglasih v aplikaciji, predvsem pa na nakupih za premijske storitve, ki plačnikom odklepa večji nabor učinkov.
Besede Gončarova za zdaj potrjujejo tudi analize prometa aplikacije. Francoski raziskovalec kibervarnosti, ki na twitterju uporablja ime Elliot Anderson, pravi, da aplikacija faceapp v oblak ne pošilja masovnih paketov podatkov, ki bi jih morala, če bi s telefonov kopirala vse fotografije. Pravi, da promet kaže, da aplikacija tudi zares prenaša zgolj tiste fotografije, za katere uporabnik želi, da se prenesejo in obdelajo.
