»Opazili smo, da se Julian Assange vmešava v ameriške volitve,« je v intervjuju predvčerajšnjim priznal nekdanji predsednik Ekvadorja Rafael Correa. »Tega nismo mogli dovoliti, saj sledimo načelom in jasnim vrednotam. Tudi sami ne bi želeli, da bi se kdo vpletal v naše volitve,« je dodal. Correa je ustanovitelju Wikileaksa junija 2012 odobril politični azil, za katerega je ta prosil, da bi se izognil izročitvi Švedske zaradi obtožb spolne zlorabe. Slavnega novinarja je s tem poskušal zaščititi pred politično gonjo.
Ameriški CNN je medtem že v ponedeljek objavil na stotine dokumentov, ki razkrivajo, kaj je v času azila Assange počel na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu. Pred ameriškimi volitvami leta 2016 naj bi sestankoval z različnimi ruskimi državljani, pomembneži z ruske televizije Russia Today in več svetovno znanimi hekerji. Da bi se izognil nadzornim kameram, se je z gosti srečeval kar na ženskem stranišču. Veleposlaništvo je tako za tisti čas postalo nekakšno »središče za spodkopavanje ameriških volitev«.
Vohun s slabo osebno higieno
Ključna srečanja so domnevno potekala le nekaj dni pred objavo zaupnih dokumentov o ameriški demokratski stranki na Wikileaksu. Te naj bi z najsodobnejšo računalniško opremo objavljal kar sam z veleposlaništva. »Objave so upravičili s tem, da gre za resnico. To je sicer res, a so v javnost dali le podatke o Hillary Clinton, o Donaldu Trumpu pa ne. Tako niso prikazali celotne resnice, kar je manipulacija. Česa takšnega ne bomo dopustili,« je bil pred dnevi oster Correa. Zanikal je, da bi Ekvador Assangeu pomagal pri blatenju demokratske predsedniške kandidatke, češ da jo sam občuduje. »Trump je sovražnik naših priseljencev. Zakaj za vraga bi mu pomagali? To je povsem nesmiselno,« je zanikal namigovanja o podpori Assangeu, s katerim da ni nikoli niti govoril.
Predsednik Lenin Moreno, ki Ekvador vodi od maja 2017, je aprila letos Assangeu preklical azil, ker naj bi prekršil dogovor o »nevmešavanju v notranje zadeve drugih držav«. 48-letnega političnega aktivista je v preteklosti že večkrat obtožil, da je veleposlaništvo uporabljal kot »središče za vohunjenje«, glasno je kritiziral tudi njegovo vse bolj nesramno in nesprejemljivo obnašanje na veleposlaništvu. Tako naj bi s svojimi iztrebki mazal zidove soban, slabo skrbel za osebno higieno in svojega mačka, napadel naj bi tudi varnostnika.
Po umiku političnega zatočišča je britanska policija Assangea aprila letos aretirala, zaradi kršenja določila o pogojnem izpustu v zaporu trenutno prestaja enoletno kazen. Zaradi vdora v računalnike ameriške vlade in vohunstva ga hočejo tudi v ZDA. Grozi mu dosmrtna kazen. tak, agencije
