V ponedeljek je bila prva obletnica, odkar je Hrvaška dihala z nogometnimi pljuči. Izbranci Zlatka Dalića so 15. julija lani na mundialu v Rusiji igrali finale s Francijo. Galski petelini so bili na koncu boljši (4:2), a tudi drugo mesto na svetu je bilo za Hrvate izjemen, predvsem pa presenetljiv uspeh. »Nič se ni spremenilo. Še vedno čutim ponos in notranje zadovoljstvo. Obenem pa mi je žal, da nismo postali prvaki. Čustva so še vedno močna, še vedno me tresejo. Verjetno je tako pri večini navijačev. A Hrvaška od tega fantastičnega trenutka nima nič konkretnega. Ni ga izkoristila. Sploh v gospodarskem smislu ne,« je v pogovoru s hrvaškimi novinarji dejal selektor Zlatko Dalić.
Po mnenju hrvaških nogometnih poznavalcev reprezentanca ognjenih na igrišču ni več videti kot svetovna velesila. A Dalić odgovarja, da so za to krive poškodbe in menjava generacij ter da bo pravo stanje vidno na evropskem prvenstvu prihodnje leto – kamor se morajo seveda še uvrstiti. A tu ni samo rezultatski vidik. V ozadju so se v evforiji pojavljale tudi druge zgodbe, ki pa so po enem letu že bolj kot ne pozabljene. Ena od takih je nov nogometni stadion v Zagrebu. »Nič se ni spremenilo, odkar smo podprvaki. Hrvaški nogomet nima nič od tega. Govorilo se je o stadionu. Že pred finalom. A do danes ni bil narejen korak naprej. In verjetno tudi ne bo. Če se izrazim po nogometno – imeli smo priložnost, pa nismo zadeli. Iskreno in globoko mi je žal, da evforije ob našem uspehu nismo znali izkoristiti,« je še povedal Dalić.
Po vrnitvi iz Rusije je nogometno reprezentanco v središču Zagreba pozdravilo več kot pol milijona ljudi. Hrvaška je kljub finalnemu porazu živela za nogomet. »Pred finalom sem igralcem rekel, naj uživajo. Seveda smo želeli zmagati, a se ni izšlo. Če bi kaj spremenil glede zadnje tekme proti Franciji, bi zamenjal sodnika. Dva gola smo dobili po sodniških napakah,« je Dalić še enkrat ponovil svoje lanske besede. Ob tem ni pozabil dodati, da bi bil težko bolj ponosen na lansko ekipo reprezentantov.
