Dodik je po seji predsedstva novinarjem pojasnil, da je bila danes formalno sprejeta odločitev o sprožitvi postopka proti Hrvaški pred kakšno od mednarodnih pravosodnih institucij, a bo kot predstavnik Srbov v BiH izkoristil mehanizem zaščite vitalnega nacionalnega interesa in blokiral namero dvojice članov predsedstva iz Federacije BiH, je poročala regionalna televizija N1.
Mehanizem vitalnega interesa pomeni, da bo Dodik svoje nasprotovanje predstavil v narodni skupščini Republike srbske. Če bosta njegovo stališče podprli najmanj dve tretjini poslancev, odločitve Džaferovića in Komšića ne bo možno uveljaviti.
Pričakovati je, da bodo v skupščini Republike srbske na Dodikovi strani, saj ima njegova Zveza neodvisnih socialdemokratov (SNSD) skupaj s koalicijskimi partnerji absolutno večino v parlamentu srbske entitete.
Novi spori mer Sarajevom in Zagrebom
Dodik je tudi pojasnil, da je današnja odločitev slaba, ker odpira nove spore v odnosih med Sarajevom in Zagrebom ravno na dan, ko je končno podpisana mednarodna pogodba med Hrvaško in BiH o izgradnji mostu čez reko Savo pri Gradiški, ki so jo čakali že desetletje.
V preteklih letih je bilo neuradno slišati, da je Zagreb zavlačeval s pogodbo o mostu čez Savo ravno zaradi nasprotovanja Sarajeva gradnji mostu na Pelješac.
Džaferović in Komšić vztrajata, da Hrvaška ne bi smela graditi mostu na polotok Pelješac, dokler se ne bosta Hrvaška in BiH dokončno dogovorili o meji v Neumskem zalivu. Trdita, da most ovira pristop BiH do odprtega morja.
Po Dodiku je pred novinarje danes stopil tudi Džaferović, ki je dejal, da je namen njihove današnje odločitve priznanje statusa pomorske države za BiH. S Komšićem si želita, da bi Hrvaška ustavila gradnjo mostu na Pelješac ter da bi v pogovorih med državama uredili vse spore. Če tega ne bi uspeli, bodo sprožili postopek proti Hrvaški na mednarodnem sodišču za pomorsko pravo v Hamburgu, je njegovo izjavo predvajala N1.
Hrvaška vlada je večkrat poudarila, da so se s kolegi v BiH dogovorili o vseh značilnostih mostu, ki ga gradi kitajski konzorcij. Med drugim so povedali, da je Zagreb sprejel zahtevo Sarajeva, da bo most visok 200 metrov namesto prvotno načrtovanih 150 metrov in da so dodatno razširili plovno pot med stebri mostu, tako da bo Hrvaška kot doslej zagotavljala nemoten ladijski promet do pristanišča BiH v Neumu.
