V črnih številkah se je začel že letošnji januar, ko je na slovenskih cestah umrlo kar deset ljudi, dva več kot v januarju lani. Skupno je letos do konca junija v prometnih nesrečah življenje izgubilo 56 oseb, kar je 15 oseb oziroma 37 odstotkov več kot lani, za 13 odstotkov se je znižalo število hudo poškodovanih (326), število nesreč pa se je v primerjavi z letom 2018 znižalo za dva odstotka, na 8600.
Tragičen je bil tudi prvi poletni mesec. Junija je na cestah življenje izgubilo kar 13 oseb, deset več kot lani in sedem več kot 2017. »To je tudi posledica mile zime in lepšega vremena,« statistiko komentirajo v Agenciji za varnost prometa (AVP). »Poletni meseci so zaradi bolj obremenjenih cest, raznovrstnosti udeležencev prometa, varljivega občutka varnosti in brezskrbnosti običajno najbolj kritični in z največ prometnimi nesrečami. Ni nam vseeno, govorimo o ljudeh, ne številkah,« je zaskrbljena Vesna Marinko, vršilka dolžnosti direktorice AVP, ki je napovedala intenzivnejše preventivne aktivnosti Agencije v prometu. Osredotočili se bodo zlasti na štiri ključna področja tveganja – hitrost, alkohol, mobilni telefon in varnostni pas. »Varnost na cesti ni samoumevna, česar se premalo zavedamo. Odgovoren voznik med vožnjo ne bo divjal in uporabljal mobitela, ne bo pil alkohola, ko vozi, uporabljal bo varnostni pas,« je poudarila Marinkova.
Največji morilec še vedno hitrost
Pri izvajanju nadzora bodo na pomoč priskočili policisti. Ti predvsem na lokalni ravni načrtujejo aktivnosti, prilagojene poslabšanemu stanju. Kar 64 odstotkov letošnjih nesreč se je namreč pripetilo v naseljih, na regionalnih cestah je umrlo že 24 oseb. »Specializirana enota za varnost prometa v prihodnje načrtuje dvodnevne nadzore prometa, s tem pa bomo povečali učinkovitost na cesti prisotnih policistov,« je napovedal Boštjan Smolej iz sektorja za promet generalne policijske uprave. Osredotočili se bodo na prekrškarje, ki ne bodo spoštovali omejitev hitrosti, ki bodo izsiljevali prednost in ki bodo med vožnjo pozornost namesto cesti posvečali telefonom.
Kot že zadnjih nekaj let je najvišje med vzroki za nesreče s smrtnim izidom neprilagojena hitrost (24 mrtvih), nepravilna stran ali smer vožnje (13 mrtvih) ter nepravilno ravnanje pešcev, zaradi česar je v prvi polovici letošnjega leta življenje izgubilo šest oseb. Stanje na področju vožnje pod vplivom alkohola se je v primerjavi z lani znova poslabšalo, saj je vsaka tretja smrtna žrtev posledica opitega povzročitelja (med katerimi so bili tudi štirje pešci!). Do konca junija letos je zaradi tega umrlo 19 oseb, kar je 111 odstotkov več kot lani, ko jih je »samo« devet. Izstopajo tudi številke umrlih motoristov: teh je namreč letos umrlo že enajst, obenem še dva potnika, lani pa zgolj šest. Statistika AVP kaže, da so bili povzročitelji vseh teh nesreč ravno motoristi, največ se jih je pripetilo na Tolminskem, najpogostejši vzrok pa je bila neprilagojena hitrost.
