Šestdesetletna Ursula von der Leyen je postala naslednica Jean-Clauda Junckerja na čelu evropske komisije. Štirideset let za tem, ko je evropskemu parlamentu predsedovala Simone Veil, je von der Leynova prebila še drugi stekleni strop evropskih institucij. Potrjena je bila s tesno absolutno večino v evropskem parlamentu, kar je sicer slaba popotnica za njen mandat. Izvolitev nemške obrambne ministrice za predsednico naslednje evropske komisije je na tajnem glasovanju podprlo 383 poslancev, 327 jih je bilo proti, 22 glasov je bilo vzdržanih, ena glasovnica pa je bila prazna. Prejela je zgolj devet glasov več, kot jih je potrebovala za potrditev kandidature. Dobljena večina je tudi precej manjša od skupnih 444 poslanskih glasov Evropske ljudske stranke, Naprednega zavezništva socialistov in demokratov ter liberalcev, ki so si pred tremi tedni po dolgih in napornih pogajanjih razdelili vodilna mesta v Evropski uniji.
Von der Leynova je morala na potrditev svoje kandidature počakati vse do zadnjega. Čeprav so ji jasno podporo napovedali v Evropski ljudski stranki in skupini Prenovimo Evropo, so se socialdemokrati po njenem dopoldanskem govoru šele v poznih popoldanskih urah odločali o morebitni podpori. Tik pred večernim glasovanjem so vendarle sporočili: podprli bomo kandidatko, a bomo izvajanje njenih socialdemokratskih politik, na katere je pristala po pritiskih, pozorno spremljali. Več delegacij socialdemokratov, tudi slovenska, je glasovalo po svoji vesti in jo zavrnilo. Podporo so ji poprej že napovedali v skupini Prenovimo Evropo, v imenu EPP pa ji je podporo izrekel vodja poslanske skupine Manfred Weber.
Po izvolitvi se je vidno olajšana novoizvoljena predsednica komisije zahvalila za zaupanje vsem, ki so glasovali zanjo. »Zaupanje vame je zaupanje v enotno Evropo od vzhoda do zahoda in od severa do juga ter v Evropo, ki se bori za svojo prihodnost, namesto da bi se države spopadale med seboj,« je dejala po izvolitvi in parlamentu ponudila tesno sodelovanje.
Preberite še komentar: Stabilnost z demokratičnim primanjkljajem
Obljube levosredinskemu delu
V svojem dopoldanskem govoru pred parlamentom se je nemška političarka potegovala predvsem za glasove levosredinskega dela evropskega parlamenta. Podobno kot že v pisnih zagotovilih socialdemokratom in liberalcem je tudi danes nastopila z velikimi obljubami o ambicioznejših podnebnih ciljih. Zavzela se je, da bi Evropa postala prva ogljično nevtralna celina na svetu. Do leta 2050 bi rada zmanjšala izpuste toplogrednih plinov za 55 odstotkov. V prvih sto dneh po izvolitvi namerava predlagati paket zelene zakonodaje, ki bi vključno z ustanovitvijo posebne banke za financiranje podnebju prijaznih projektov omogočila dosego zastavljenih ciljev. Toda skupine Zelenih njena zagotovila niso prepričala – napovedali so, da bodo glasovali proti kandidatki. Prav tako so ji podporo odrekli v Evropski levici (GUE/NGL).
Predvsem socialdemokrate je von der Leynova prepričevala s projekti minimalne plače na evropski ravni, zavarovalno shemo za brezposelne, ki bi jih izguba dela doletela v času hude krize, večjimi vlaganji v jamstva za mlade in potrojitvijo sredstev za izmenjavo študentov Erasmus+. Povsem jasno je tudi povedala, da nikoli ne bo pripravljena sklepati kompromisov glede vladavine prava in temeljnih vrednot Evropske unije. Napovedala je, da bodo v njeni komisiji komisarska mesta enakomerno porazdeljena med moške in ženske.
Ponovni zagon za migracijsko politiko
Njena začrtana politika glede migracij, ene izmed nevralgičnih točk razhajanj v Evropski uniji, je vključevala tako prvine levega kot desnega pola, delno celo italijanske vlade, ki se je pred dnevi zavzela za vzpostavitev humanitarnih koridorjev v Evropo. Po opustitvi reševalnih operacij v okviru pomorske misije Sophia želi ponovno vzpostaviti aktivnosti za reševanje migrantov v Sredozemskem morju. Hkrati podpira trdne zunanje meje Unije in želi doseči oblikovanje humanitarnih koridorjev zakonitega preseljevanja v Evropo.
Predlagati namerava nov zakonodajni paket o migracijah, azilu in reformo dublinske uredbe, da bo schengensko območje spet polno delovalo. Podprla je tudi hitrejše oblikovanje enot Frontexa za zaščito zunanjih meja EU. Namesto do leta 2027 naj bi bilo 10.000 mož Frontexa nared že leta 2024. Ostaja vprašanje, ali bodo na to pristale države članice. Lani so namreč spremenili ambiciozne cilje komisije, da bi bile enote vzpostavljene do leta 2020. Rok je bil zamaknjen skoraj za desetletje, saj države članice, med njimi tudi Slovenija, ne morejo zagotoviti dovolj policistov.
