Zaradi zlorabe položaja in zaupanja pri gospodarski dejavnosti mora Gregor Jeza v zapor za tri leta in deset mesecev. Ker mu je pomagala pri storitvi tega kaznivega dejanja in ker je prala denar, je bila Barbara Podlogar obsojena na tri leta in štiri mesece zapora, plačati mora še 10.000 evrov denarne kazni. Sodba je postala pravnomočna junija letos. Poziva na prestajanje kazni še nista prejela.
Decembra 2012, v času druge vlade Janeza Janše, je Jeza postal predsednik uprave paradržavnega podjetja Elektrooptika. Pred tem je več let sedel v nadzornem svetu te delniške družbe, ki jo je država ustanovila leta 2007, v času prve Janševe vlade. Nanjo je iz Fotone prenesla skoraj trideset let stare terjatve iz poslov na Bližnjem vzhodu in v Afriki.
Pomagal dražiti Janševo nepremičnino v Trenti
Jeza je bil v tistem času še pomemben član SDS. Do marca 2010 je neuspešno vodil Hitovo igralnico Mond v Šentilju, leta 2012 je nastopil kot Janšev pomagač pri dražitvi njegove bivše parcele v Trenti. Elektrooptiko je vodil šele mesec dni, ko je izpeljal prvo potezo drznega načrta, s katerim je premožno državno družbo olajšal za slab milijon evrov. Najprej je predčasno razvezal vse depozitne pogodbe pri treh bankah. Denar – 850.000 evrov – je nakazal na nov, »običajen« transakcijski račun pri Novi KBM. Nadzornemu svetu Elektrooptike in večinskemu delničarju PDP je svoje početje zamolčal.
Pozneje je trdil, da je depozite razvezal zaradi poenostavitve plačilnega prometa, pa čeprav Elektrooptika v tistem času sploh ni poslovala. Je pa Jeza posodil 20.000 evrov Konjeniškemu društvu Piramida iz Maribora. Za najem pisarne in računovodske storitve pa je 3000 evrov na mesec plačeval mariborskemu Radiu City, v katerem se je pozneje zaposlil. Lastnik omenjenega kasaškega društva je Drago Selinšek, drugi dražitelj Janševe parcele v Trenti.
Naslednja poteza operacije Elektrooptika je sledila 11. marca 2013. Potegnila jo je Jezova pajdašinja, nekdanja prokuristka razvpitega podjetja Orion, ki se je specializirala za likvidiranje in »umikanje« podjetij iz Slovenije. V imenu britanske družbe Atractor Project Management Ltd. je Podlogarjeva prek odvetnika Davida Šege vložila predlog za izvršbo. Od Elektrooptike je terjala 931.499 evrov. Domnevni dolg je utemeljevala z lažnimi in ponarejenimi pogodbami o odkupu terjatev, v katerih je nastopalo novozelandsko podjetje iz Aucklanda. Terjatev je bila izmišljena, Elektrooptika temu podjetju ni dolgovala niti centa, je ugotovilo sodišče.
Denar na Šegov račun, nato na račun Podlogarjeve
Naslednjo zvijačo je izpeljal Jeza. Ni odgovoril na predlog za izvršbo. Naklepno je opustil preverjanje pošte za skoraj mesec dni, zaradi česar je sklep o izvršbi postal pravnomočen. Jeza se je v preiskavi izgovarjal, da je nekdo poškodoval poštni nabiralnik Elektrooptike in da je z njega izginil dopis sodišča. Sodišče mu ni verjelo.
Sodnica ni imela milosti za Jezo
Denar je z računa Elektrooptike najprej stekel na Šegov fiduciarni račun, ki ga je odprl v Avstriji. Zadržal je 14.000 evrov provizije, preostalih 918.287,13 evra pa je nakazal v Liechtenstein, kjer je Podlogarjeva odprla bančni račun. Dvignila je 58.000 evrov, ostanek pa nakazala na račun pri isti banki, vpisan na slamnato podjetje Tacony Creek Ltd.
Dan po izvršbi je Jeza vpogledal v spletno banko, vendar kljub očitnemu primanjkljaju skoraj milijon evrov ni storil ničesar. Lastnike in policijo je obvestil šele deset dni po izvršbi, dva tedna pozneje je zapustil Elektrooptiko. Na prvostopenjskem sojenju na okrožnem sodišču v Ljubljani je priznal krivdo. Sklenil je namreč sporazum s tožilstvom, na podlagi katerega bi nekaj več kot dveletno zaporno kazen odslužil z vikend zaporom.
Predsedujoča sodnica Vladislava Lunder njegovega priznanja ni sprejela. Jezo je kaznovala ostreje, kot je predlagala specializirana tožilka Mojca Petan Žura. Višje sodišče je junija letos presodilo, da je bila obsodba pravilna in zakonita, zato je prvostopenjsko sodbo v tem delu potrdilo. Izvršljiva bo postala potem, ko jo bodo prejeli vsi vpleteni.
