Poletje se je ravno dobro začelo, ko so se v Cerkljah na Gorenjskem, kraju pod Krvavcem, lotili infrastrukturnih del. Zabrneli so stroji, s pomočjo katerih nameravajo obnoviti cesto in komunalno infrastrukturo. Delavci so s stroji zarili v podzemlje, potem pa se je vse obrnilo na glavo. Naključni mimoidoči se je med vsakodnevnim sprehodom zazrl v jamo in opazil nekaj nenavadnega. »Videl je zidove v profilu in poklical na Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Na podlagi ogleda terena smo potem ustavili dela in naročili izvedbo arheoloških raziskav. Občina kot investitor je angažirala arheologe in ti so bili že takoj naslednji dan na terenu,« opisuje arheologinja na kranjski območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Judita Lux.
Med najdbami okostja in nakit
Izkopavanja opravlja idrijsko podjetje Avgusta, d.o.o., ki v teh dneh izkopavanja izvaja tudi v Štanjelu, delo na terenu na Gorenjskem pa vodi dr. Uroš Košir. »Pravkar smo našli 33. grob. Na severnem delu so kosti, kjer so bili verjetno uničeni grobovi, nižje pa lahko pričakujemo še kakšnega ohranjenega,« navdušeno pripoveduje. »Poleg okostij smo našli tudi nekatere predmete, kot so denimo pridatki, kot rečemo dodatkom, ki so jih prilagali k pokojnikom ob pokopu. Gre predvsem za nakit – uhane, obsenčne obročke in prstane. Vse to so predvsem predmeti, uliti iz brona,« našteva.
Kot vse kaže, gre za najdbe, ki segajo v konec 10. ali 11. stoletje, pravi vodja izkopavanj. »Kakih petsto let kasneje je bila tukaj tudi utrdba za obrambo pred turškimi vpadi. Kljub temu pa so nekateri zidovi, ki smo jih odkrili, mlajši. Med drugim smo naleteli tudi na temelje dveh nemških bunkerjev iz druge svetovne vojne,« opisuje arheolog.
Spoznanja o pestrem zgodovinskem dogajanju
Vse to po besedah dr. Koširja nakazuje na pestro zgodovinsko dogajanje v Cerkljah na Gorenjskem in okolici. »Te najdbe so pomembne, ker so bile Cerklje slepa pega tu naokoli. Arheološka najdišča so nekoliko severneje, v Tupaličah, kjer segajo v prazgodovino. V okolici Brnika so naleteli na antične najdbe, v Šmartnem pa segajo najdbe od prazgodovine do antike in srednjega veka. V Cerkljah na Gorenjskem doslej še ni bilo registriranega arheološkega najdišča,« izpostavlja. Vsak dan se izkopavanj loteva sedem ali osem arheologov, pravi vodja izkopavanj. Kdaj bodo delo končali, težko natančno napovedo, saj je to odvisno od nadaljnjih odkritij. Ta teden se bodo izkopavanja zagotovo še nadaljevala. Predmete bodo čim prej predali v konservatorski postopek, potem pa bodo romali v Gorenjski muzej. »Gre za pomembno najdbo, ki odkriva doslej popolnoma neznane stvari,« pa opozarja Luxova.
