Kot pravi Jože Bavcon, vodja Botaničnega vrta, izbor rastlinja temelji na avtohtonih vrstah, ki so po možnosti še medovite, estetsko zanimive in prilagojene na razmere, v katere bodo zasajene. »Prav zato smo na Slovensko cesto dali mali jesen (Fraxinus ornus), ki ima bogata bela metličasta socvetja, je lep, dišeč, medovit, prenese sušo in ni preveliko drevo,« pove sogovornik, ki omeni tudi, da sama podoba zasaditve ni njihova domena. »Naredili smo le recenzijo drevesne vrste in namesto predvidenega ginka izbrali avtohtono kraško vrsto in s tem v mestno središče vnesli nekaj Sredozemlja, tako kot je to delal že Plečnik,« pove strokovnjak. Doda: »Ginko je zelo veliko drevo, tukaj pa je bilo zaradi omejitev s prostorom pod zemljo treba izbrati srednje velika drevesa. Hkrati je listje ginka jeseni drseče, kar ni primerno za površine za pešce.«
Brez dodatnega zalivanja
Tudi lani prenovljena Gosposvetska cesta ima podobno zgodbo pri izboru dreves. Črni gaber (Ostrya carpinifolia) je po besedah strokovnjaka spet kraška in toploljubna vrsta. »Soplodja so podobna celo hmelju, kar nekje nakazuje pot do Pivovarne Union, hkrati pa gre za nadaljevanje kraških sušno vzdržnih vrst. Podobno je v Dalmatinovi ulici, kjer smo izbrali drugo toploljubno in tudi na Krasu prisotno vrsto mokovec, katere plodove so včasih uporabljali za dodatek moki,« še pove Bavcon, ki poudari prednost bogatega socvetja, ki je paša za čebele, jeseni kobuli rdečih plodov pa predstavljajo hrano za ptiče. Vmesni čas pa belkasto spodaj obarvani listi dajejo poseben čar tej vrsti, še posebej takrat, ko zapiha veter in se listje dobesedno pobeli. Križ Slovenske, Gosposvetske in Dalmatinove je tako postal, vsaj kar zadeva zasaditev dreves, pravi kraški križ. »Vse vrste so zelo odporne proti suši. Ko se le ukoreninijo, ne potrebujejo dodatnega zalivanja,« je razložil strokovnjak.
Na Ambroževem trgu bodo gostili čebele
Med zadnjimi zasaditvami v letošnjem poletju gre omeniti prenovo Poljanske ceste. Tudi tam bodo zasadili mokovec. »Predvidenih je bilo nekaj drugih vrst od skorša do jerebike, vendar vsa predlagana drevesa niso vedno dobavljiva ali vsaj ne ustrezne oblike in zato je po navadi treba narediti kak kompromis in vzeti kako drugo dobavljivo drevo, ki ima podobno ustrezne karakteristike,« pove Bavcon. Za na novo urejeni park na Ambroževem trgu so izbrali zasaditev manjših dreves, kot je denimo navadni kloček (Staphylea pinnata). Ta je zelo atraktiven za čebele, z lepimi in dišečimi socvetji, ki pa do jeseni s semeni v kožnatih plodičih posebej klopoče v vetru. »V podrasti pa bo še širokolistna lobodika (Ruscus hypoglossum) in navadni zimzelen (Vinca minor) in morda še kaj, skratka spet nekaj naših avtohtonih in zadnji dve še zimzeleni vrsti.«
