Oba vodilna ameriška borzna indeksa sta pretekli teden zaključila na rekordni ravni. Indeks Dow Jones je tako v četrtek prvič presegel mejo 27.000, vodilni indeks S&P 500 pa mejo 3000 točk. Rast delniških tečajev so spodbudili komentarji prvega moža ameriške centralne banke (FED) Jeroma Powlla, ki je pretekli teden potrdil pripravljenost znižati ključno obrestno mero zaradi upočasnjene gospodarske rasti in trgovinskih napetosti med ZDA in Kitajsko. Pozornost vlagateljev je pritegnila objava o junijski stopnji inflacije v ZDA, ki je brez upoštevanja cene hrane in energentov znašala 0,3 odstotka, kar predstavlja najvišjo stopnjo rasti cen po januarju 2018. Prav tako je mesec rahlo nad pričakovanji zaključil indeks cen ameriških proizvajalcev (PPI). Objave o višji stopnji inflacije od pričakovane in še vedno stabilnem trgu delovne sile kljub temu niso zamajale pričakovanj vlagateljev o znižanju obrestne mere na srečanju FED konec meseca. Da napetosti med največjima svetovnima velesilama še ne pojenjajo, je bilo pretekli teden ponovno razvidno iz Trumpovega tvita. Potožil je, da Kitajska ni povečala nakupov ameriških kmetijskih pridelkov, kot je bilo med ameriškim in kitajskim predsednikom dogovorjeno na junijskem srečanju G20, kar je nekoliko zamajalo borzne indekse sredi tedna. Trgovinska vojna sicer pušča vse večje posledice zlasti na kitajskem gospodarstvu.
Drugo največje svetovno gospodarstvo se je v drugem četrtletju s 6,2-odstotno gospodarsko rastjo (na letni ravni) dvignilo najpočasneje v zadnjih treh desetletjih. Hkrati se je izvoz v ZDA v prvih šestih mesecih letošnjega leta znižal za 2,6 odstotka glede na enako obdobje lanskega leta, uvoz iz ZDA pa se je skrčil za 25,7 odstotka. Na stari celini so zopet odmevale novice iz avtomobilske industrije, ki je letos med vsemi panogami najbolj na udaru vlagateljev. V petek je namreč Daimler, največji avtomobilski proizvajalec luksuznih vozil, ponovno znižal napovedi glede prihodnjega dobička družbe, torej že četrtič v zadnjem letu. Temu naj bi botrovali višji stroški odpoklicev vozil zaradi pokvarjenih zračnih blazin (v skupni vrednosti 1 milijarde evrov) in višji stroški za kritje sodnih poravnav v zvezi z afero Dieselgate (1,6 milijarde evrov). Znižana napoved Daimlerja je le še ena v nizu, potem ko sta svoje napovedi nedavno znižala BMW in Nissan, kar kaže na krčenje avtomobilskega trga, ki ga poleg upada prodaje vozil pestijo tudi pritiski po obsežnih investicijah v nove tehnologije. Kot zanimivost, v petek je močno odmevala objava o skupnem sodelovanju Volkswagna in Forda pri izdelavi električnih in avtonomnih vozil. Volkswagen namerava z 2,3 milijarde evrov vredno investicijo v Fordov oddelek avtonomnih vozil znižati stroške razvoja, Ford pa bo imel omogočen dostop do Volkswagnove tehnologije električnih vozil.