Kritika koncerta zasedbe Lola Marsh: V ritmih zasanjane elegance

Prav nič ne bom pretiraval, če zapišem, da je Hafnerjev memorial na najbolj čudovit način zaključil vstop v drugo desetletje. Vzdušje na prepolnem letnem vrtu mladinskega kulturnega centra Pri rdeči ostrigi je bilo namreč zadostna potrditev, da je festival v prvem desetletju postal pomemben igralec in (re)generator scene na malce širši lokalni ravni. Tako si je lahko v epilogu desete ponovitve brez slabe vesti »privoščil« tudi koncert v tem trenutku nedvomno (mini) trendovske izraelske senzacije Lola Marsh , saj zasanjani neodvisni pop z vsemi folklornimi primesmi vedno bolj odzvanja v ušesih današnje postnajstniške generacije. Podobne občutke smo namreč pred kratkim zaznali tudi na razprodanem koncertu Still Corners v Kinu Šiška. Hafnerjev memorial se je tako v prvi dekadi na izhodiščih drugačnosti in kljubovanja iz peščice sicer povezanih dogodkov razširil v dobro osmišljen in urejen projekt, ki v nobenem trenutku ni prehiteval, temveč je potrpežljivo čakal, da stvari same zorijo – in dozorijo. Če je sprva glasbeno nagovarjal predvsem iz undergrounda, se je sčasoma zavestno začel odpirati tudi proti drugim zvrstem, vendar ni s tem prav nič izgubljal kakovosti programa. Prej nasprotno.