"Ta mehanizem stopa intenzivno v življenje. Slovenija ga podpira in se mu namerava v polni meri pridružiti, v korist našega gospodarstva," je povedal Cerar ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU v Bruslju.
Visoka zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini je po Cerarjevih besedah poročala, da število članic unije, ki se želijo pridružiti temu mehanizmu, narašča, in da zanimanje izražajo tudi tretje države.
Sodelovanje v mehanizmu naj bi po trenutnih neuradnih informacijah zanimalo dvanajst članic unije, in sicer vključno s tremi ustanoviteljicami.
Da bo ta mehanizem smiseln, je treba najprej zagotoviti preživetje iranskega jedrskega dogovora, normalne odnose z Iranom ter mir in stabilnost v regiji, je še izpostavil Cerar.
Mehanizem Instex (Instrument in Support of Trade Exchanges) so vzpostavile Nemčija, Francija in Velika Britanija konec januarja, da bi zagotovile nadaljnje trgovanje evropskih podjetij z Iranom kljub ameriškim sankcijam proti državi.
Ukrep je del prizadevanj za ohranitev mednarodnega dogovora o iranskem jedrskem programu, po katerem se je Teheran zavezal, da ne bo razvijal jedrskega orožja, v zameno pa je mednarodna skupnost odpravila del gospodarskih sankcij proti državi.
Nemčija, Francija in Velika Britanija - države, ki so vzpostavile ta finančni mehanizem v obliki namenske družbe, so poleg ZDA, Rusije in Kitajske leta 2015 izpogajale sporazum z Iranom.
Nato je ameriški predsednik Donald Trump, ki trdi, da je dogovor slab in ne naslavlja ključnih problemov - iranskega balističnega programa in njegove negativne vloge v regiji, lani odrekel podporo sporazumu in znova uvedel sankcije proti državi.
Namen namenske družbe (v angleščini special purpose vehicle ali SPV) s sedežem v Parizu je zagotoviti zadostne gospodarske koristi Iranu v okviru tega dogovora ter preprečiti njegov propad in obnovitev dejavnosti za razvoj jedrskega orožja.
Za trgovino na področjih, ki jih ne pokrivajo ameriške sankcije
Zasnovana je tako, da naj bi omogočila trgovino na področjih, ki jih ne pokrivajo ameriške sankcije, na primer hrana in zdravila.
A že vseskozi se zastavlja vprašanje, ali bo družba, ki je v glavnem namenjena malim in srednjim podjetjem, dejansko zagotovila poslovanje evropskih podjetij v Iranu, saj ne omogoča zaščite podjetjem pred ameriškimi sankcijami. Podjetja se sama odločijo, ali bodo sodelovala.
Iran je glavna tema zadnjega zasedanja zunanjih ministrov EU pred poletnim premorom. Unija kljub iranski prekoračitvi dovoljene meje bogatenja urana vztraja pri diplomaciji.
Še vedno poziva Teheran k doslednemu spoštovanju dogovora in opozarja, da je iransko načelo "manj za manj", torej manj spoštovanja pravil za manj koristi zaradi ponovne uvedbe ameriških sankcij, nesprejemljivo.
A kljub temu za zdaj ne načrtuje ponovne uvedbe sankcij niti sprožitve mehanizma za reševanje sporov, ki ga predvideva sporazum o iranskem jedrskem programu. Viri pri EU izpostavljajo, da je treba ohraniti mirno kri in da iranski ukrepi na tej točki niso nepovratni.
Poleg tega v uniji še vedno pozivajo k umiritvi napetosti v regiji in zagotavljanju varne plovbe v Perzijskem zalivu, prek katerega poteka tretjina svetovnega prevoza nafte.
