Nobenega dvoma ni, da je bil nedeljski finale v Wimbeldonu med Rogerjem Federerjem in Novakom Đokovićem najdaljši v zgodovini turnirja. Trajal je neverjetne štiri ure in 57 minut, v tem času sta teniška zvezdnika odigrala 68 iger in dosegla 422 točk ter 35 asov. Če bi se osredotočili zgolj na statistiko, bi dvoboj brez dvoma moral pripasti Švicarju. Ta je prevladoval v kar 12 od 13 statističnih kategorijah. Poleg tega, da je osvojil kar 14 točk več od tekmeca (218:204), je med drugim dosegel tudi več asov (25:10) in storil manj dvojnih napak (6:9). Đoković je Federerja prekašal le po manjšem številu neizsiljenih napak (52:62), a se kljub temu po letih 2011, 2014, 2015 in 2018 razveselil svoje pete zmage na sveti travi, skupno pa že 16. naslova na turnirjih velike četverice. Od tega je kar štiri osvojil v zadnjem letu, s čimer se je še približal Rafaelu Nadalu, ki ima 18 prestižnih lovorik, še dve več pa je osvojil rekorder Federer.

Odvratno obnašanje publike?

»Vedno si sebe skušam predstavljati kot zmagovalca, iz tega črpam dodatno moč. Dejal sem si, da se moram odklopiti od ostalega dogajanja in se osredotočiti na dogodke na igrišču. Dobra mentalna pripravljenost mi je pomagala, da sem zasukal dvoboj,« je po zmagi dejal Novak Đoković, ki se je moral bojevati tudi proti publiki. Ta je bila ves čas izrazito na strani bolj priljubljenega Švicarja, nekateri mediji pa so šli celo tako daleč, da so njihovo obnašanje označil za odvratno.

A 32-letnik je vzdržal pritisk in to navzlic temu, da je v Wimbledonu že trinajstič dobil prvi niz in izgubil drugega. »Ko igraš na travi proti Rogerju ali pa na kateri koli drugi podlagi, si pod pritiskom. Je neverjetno nadarjen, njegova igra pa idealna za travnato podlago. Seveda pomaga, če imaš publiko na svoji strani, a ko ni tako, moraš najti energijo v sebi. Ko je publika vzklikala Roger, sem jaz slišal Novak,« je novinarjem še pojasnil srbski teniški as, ki je postal prvi 30-letnik v moderni eri Wimbledona, ki je ubranil naslov in v žep pospravil 2,6 milijona evrov.

Đoković je bil po svoji peti zmagi na turnirju sicer deležen številnih čestitk. Španski košarkarski zvezdnik Pau Gasol se je obema finalistoma zahvalil za izjemen obračun, njun stanovski kolega Fernando Verdasco se je spraševal, ali je bil to morda celo najboljši finale vseh časov, nekdanja teniška zvezdnica Billie Jean King pa je tako enega kot drugega igralca označila za športnika svetovnega kova.

Na svojega rojaka so bili izjemno ponosni tudi v Srbiji, ki pa jih je močno ujezilo poročanje medijske hiše CNN. Ta je namreč hvalospeve bolj kot zmagovalcu namenila šest let starejšemu Federerju in zapisala, da Đoković na turnirju vse do finala ni igral z nobenih igralcem iz najboljše dvajseterice. »Verjetno nikoli ne bo tako priljubljen kot Federer ali Rafael Nadal. Močno ga moti, ker med dvoboji od publike ni deležen tolikšne ljubezni, pa čeprav je oba redno premagoval, ko je to najbolj štelo,« so v obširnem poročilu finala med drugim zapisali pri CNN.

Po prsih se trepljajo tudi Hrvati

Morda je zanimivo, da so k uspehu Đokovića lonček pristavili tudi Hrvati. Ti so se pohvalili, da je za zmago delno zaslužena trojica njihovih rojakov. Nikola Pilić je bil namreč tri leta Đokovićev trener v mladinski akademiji v Münchnu, v njegovi loži na stadionu ga je bodril Mario Ančić, medtem ko ga trenira Goran Ivanišević, ki pa ga na prizorišču ni bilo zaradi obveznosti na turnirju v Umagu. Splitčan je z Goranom Prpićem v nedeljo uprizoril ponovitev prvega umaškega finala, ekshibicijski dvoboj pa je tako kot leta 1990 pripadel Prpiću.

Teniški spektakel pri naših sosedih se je pričel minuli petek, na njem pa tudi letos ne manjka uglednih imen. Največji sta zagotovo prvi nosilec Italijan Mario Fognini in domačin Borna Ćorić, medtem ko Slovenijo zastopa Aljaž Bedene, ki se je danes pomeril s 40. igralcem na svetovni teniški lestvici in lanskim zmagovalcem Italijanom Marcom Cecchinatom. Kar nekaj pozornosti je deležen tudi Jannik Sinner. Osemnajstletni Italijan v Umagu nastopa prvič, zanimiv pa je predvsem zaradi izjemno hitrega vzpona na lestvici ATP, saj je še konec preteklega leta zasedal 770. mesto, danes pa se nahaja kar 560 mest višje.