Na tretjo obletnico poskusa vojaškega državnega udara v Turčiji, ki so se ga danes po državi spominjali s številnimi komemoracijami, je Evropska unija zaostrila odnose do svoje najdlje čakajoče pristopne kandidatke. Prvič je sprejela sankcije proti kakšni kandidatki za članstvo. Do tega ni prišlo zaradi številnih kršitev človekovih pravic po spodletelem državnem udaru, temveč zaradi poskusnih vrtin pred obalami Cipra. Dve turški raziskovalni ladji namreč na območju ciprske izključne ekonomske cone iščeta zemeljski plin. Zaradi teh posegov je Evropska unija v solidarnosti z uradno Nikozijo proti Turčiji uvedla sklop sankcij, ki utegnejo še zaplesti že tako težavne odnose.
Evropska unija bo Turčiji zmanjšala predpristopno pomoč za prihodnje leto. Za izvajanje političnih reform, reformo kmetijstva in druge aktivnosti bodo namesto 400 milijonov evrov Turčiji nakazali 250 milijonov. Že lani je EU zaradi vse slabših razmer v Turčiji Ankari odvzela 175 milijonov evrov predpristopne pomoči. Poleg tega so se evropski ministri dogovorili za zamrznitev političnega dialoga na najvišji ravni glede gospodarskih, energetskih, prometnih in kmetijskih vprašanj. Prav tako bodo prekinili pogovore o novem sporazumu o letalstvu, Evropska investicijska banka pa ne bo odobrila posojil za turške projekte, pri katerih je porok turška država. Ankari so zunanji ministri članic EU zagrozili še z dodatnimi »usmerjenimi sankcijami«, če bo to potrebno.
Pogodbe s podjetji sklenjene
Čeprav gre za razmeroma blage in simbolne ukrepe, ki ne zapirajo povsem dialoga s Turčijo, pa se ne skladajo s turškim razumevanjem nacionalne suverenosti. Vlada v Ankari je prepričana, da je njeno raziskovanje morskega dna ob obalah Cipra legitimno in legalno. Raziskovalne vrtine turških ladij Yavuz in Fatih naj bi bile po zagotovilih Ankare povsem skladne z mednarodnim pravom in nikakor ne nezakonite, kot trdi Evropska unija. Turška vlada namreč trdi, da imajo sami pravico do izkoriščanja nahajališč zemeljskega plina v svoji izključni gospodarski coni, ciprski Turki pa imajo tudi pravico do naravnih bogastev pod morjem.
Na južnem, etnično grškem delu otoka seveda menijo drugače. Prav zato so območje do 200 navtičnih milj od obal Cipra že razglasili za izključno ekonomsko cono in podelili pravice raziskovanja in izkoriščanja morskega dna večjemu številu mednarodnih energetskih gigantov, med drugim ameriškemu ExxonMobilu, italijanskemu Eniju in francoskemu Totalu.
Turški predlog ni bil sprejet
Tik pred današnjim zasedanjem evropskih zunanjih ministrov so v Ankari predstavili kompromisni predlog, s katerim so se poskušali izogniti uvedbi sankcij. Ciprskim Grkom so namreč preko Združenih narodov predlagali, da bi skupaj iskali nahajališča zemeljskega plina pred obalami Cipra. A predlog ni prepričal ne ciprskih Grkov ne članic EU.
Vse od leta 1974, ko je Turčija intervenirala na Cipru in je prišlo do de facto delitve otoka, politični spor med zaščitniškima državama grške in turške etnične skupnosti na otoku ostaja nerazrešen. Vsaj zadnje desetletje dobiva tudi precejšnjo gospodarsko dimenzijo, potem ko so leta 2009 v vzhodnem Sredozemlju pod morskim dnom odkrili nahajališča zemeljskega plina, kar je močno spremenilo politična razmerja med državami v regiji. Velika nahajališča energentov so večinoma postala spodbuda za tesnejše sodelovanje držav. Celo Libanon in Izrael sta se poskušala dogovoriti o rešitvi spora glede poteka meje na morju.
