»Tekmo bodo odločile malenkosti, a igrali jo bomo tako odločno, kot da gre za finale,« je pred polfinalom dejal napadalec Tunizije Yassine Khenissi. Da bo dvoboj izredno izenačen, so sicer dali vedeti tudi že prejšnji medsebojni obračuni med Senegalom in Tunizijo na afriškem prvenstvu. Pred današnjo tekmo v Kairu sta se moštvi srečali petkrat, poleg treh remijev pa je imela vsaka na računu po eno zmago. Svojo prvo je Senegal proti kartežanskim orlom dosegel komaj pred dvema letoma, ko jih je na turnirju v Gabonu v skupinskem delu ugnal z 2:0.
Igrišče je zadovoljnejši zapustil tudi tokrat, saj je zmagal z 1:0. A to mu je uspelo šele po izteku rednega dela in ob pomoči največjega osmoljenca na tekmi, tunizijskega branilca Dylana Bronna, ki je v 10. minuti prvega podaljška žogo poslal v lastno mrežo. Levi iz Teranga so tako vsaj delno izničili kopico smole, ki so jo imeli na preteklih afriških prvenstvih. Od štirih polfinalnih nastopov so se pred tem v finale uvrstili le leta 2002, še vedno pa veljajo za reprezentanco, ki ima največ zmag na tekmovanju, vendar je še vedno brez naziva najboljšega na črni celini.
Tunizija, ki je doslej v finalu nastopila le leta 2004, ko je prvenstvo tudi osvojila, je bila sicer za odtenek nevarnejši nasprotnik. Na tekmi, polni prekrškov, sodnik jih je dosodil kar 54, je v okvir sprožila pet strelov več (8:3), najlepšo priložnost za zadetek pa imela v 75. minuti, ko je Ferjani Sassi zgrešil z najstrožje kazni. Ta je bila le šest minut pozneje dosojena tudi nogometašem Senegala, a je bil nenatančen Henri Saivet.
