»Deset let je primerna in pravična kazen,« je višje sodišče pritrdilo novomeškemu okrožnemu sodišču, ki je 67-letnega Ivana Mikca iz Svetega Vrha pri Mokronogu spoznalo za krivega poskusa umora žene Anice Mikec 5. maja lani. Mikec je tistega večera v ženo potisnil goreč vzglavnik, Mikčeva je začela goreti po obrazu, vratu, prsnem košu, pri tem je hude opekline po glavi dobil tudi sam, tako da je bil nekaj dni v komi. Mikčeva odvetnica Jasna Simčič, ki vztraja, da je šlo kvečjemu za poskus uboja, nikakor pa ne za poskus umora na grozovit in zahrbten način, je že napovedala, da bo na vrhovno sodišče vložila zahtevo za varstvo zakonitosti. Višje sodišče je namreč zavrnilo vse njene pritožbene navedbe. Nasprotno je tožilstvo prav zaradi zahrbtnosti dejanja, saj je v času storitve kaznivega dejanja oškodovanka spala in ni mogla niti slutiti moževe namere, ter grozovitosti, saj je trpela strašanske bolečine, zahtevalo celo 13 let zapora.
»Zdaj boste vsi pocrkali«
Višji sodniki so prepričani, da je oškodovanka »nedvomno zrla grozoviti pretnji v oči«, kar je pri njej prav gotovo vzbudilo hudo psihično trpljenje, le trenutek kasneje, ko je začela goreti, pa tudi hude fizične bolečine. Mikčevo je namreč malo po 23. uri prebudila »čudna svetloba« v sobi. Ko je odprla oči, je zagledala moža, kako stoji pred njo s tlečim vzglavnikom v rokah, v tistem hipu pa naj bi ji ga že potisnil v prsi in ob tem dejal: »Zdaj boste vsi pocrkali.«
Čeprav je že gorela, ji je uspelo priti do kopalnice, se pogasiti z mokro brisačo, nato pa steči iz hiše ter poklicati reševalce in sina. Opečene je imela dvanajst odstotkov kože, večinoma po obrazu, vratu, prsnem košu, nekaj opeklin je bilo tudi globokih, utrpela pa je tudi opekline dihalnih poti. Toda prav zaradi reakcije Mikčeve po mnenju obrambe ni šlo za grozovito dejanje, za katerega je značilno prekomerno dolgotrajnejše trpljenje. »Pri prekomernem trpljenju takšne reakcije ne bi zmogla,« je prepričana Simčičeva.
V pritožbi je med drugim tudi navedla, da je sodnica Melita Perko obtoženega večkrat prekinila pri njegovem zagovoru in mu s tem kršila pravico do obrambe. Prav tako je zavrnila zaslišanje ene od prič, ki je bila tistega dne pri Mikčevih in bi povedala, kakšne so bile razmere, ter postavitev izvedenca forenzično-kriminalistične stroke, specializiranega za področje požarov, ki bi razjasnil, kako je bil požar povzročen, katero zažigalno sredstvo je bilo uporabljeno in kdo je začel goreti prvi.
Višji sodniki: Zadeva je dovolj razjasnjena
Toda višji sodniki so mnenja, da je sodišče obtoženca pri zagovoru zgolj usmerilo k bistvenim okoliščinam, zaslišanje novih prič in izvedencev pa se jim ne zdi potrebno, saj da je bila zadeva že dovolj razjasnjena. Dodajajo še, da tudi njegove hude poškodbe, podpora in zaupanje družine ter njegovo obžalovanje ne morejo omiliti dejstva o krutosti samega dejanja, prvostopenjsko sodišče pa je po njihovem mnenju v največji možni meri upoštevalo tudi bistveno zmanjšano prištevnost obtoženca v času izvršitve dejanja.
Ivan Mikec je bil tiste dni okoli 5. maja lani slabe volje. Doma so se dogovarjali, da bi delali oporni zid, a ker sin najprej ni vedel, če bo lahko prišel pomagat, je to Mikca zelo razjezilo. Zato je sklenil, da ne bodo delali. Medtem je imel zjutraj tudi manjši incident s sinom, ko mu je ta zbil kozarec žganja iz rok. Oblečen v delavski kombinezon se je Mikec odpravil spat, medtem ko so drugi družinski člani kljub temu poprijeli za delo. To je bilo prvič, da so pri hiši kaj delali brez Mikca. V spalnici je ostal do večera, ven ni prišel niti, ko so ga klicali h kosilu. Toda očitno se je v njem ves dan kuhala jeza, svoje je pridal tudi alkohol.
Mikec, po mnenju izvedenke sicer že odvisnik od alkohola, je po pripovedovanju njegove žene zjutraj spil kakšna dva decilitra žganja. V času storitve kaznivega dejanja naj bi imel v krvi najverjetneje med 1,74 in 2,14 grama alkohola na kilogram krvi, zaradi vinjenosti pa so bile po mnenju izvedencev njegove zmožnosti razumevanja in obvladovanja v času dogodka bistveno zmanjšane.
