Leta 2017 je bilo na svetu okoli 464.000 primerov smrti zaradi nasilja in drugih zločinov, kaže zadnje poročilo Urada Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC). Izsledki opravljene globalne študije o umorih se nanašajo na nasilne smrti, storjene po vsem svetu leta 2017, ne vključujejo pa žrtev vojn. Najhuje je v Latinski Ameriki.
Kje so glavni vzroki?
Žrtve so po ugotovitvah študije v glavnem mladi moški, a tudi večino umorov zagrešijo moški. V Latinski Ameriki so nasilju najbolj izpostavljeni mlajši odrasli in najstniki. Statistika kaže, da je skoraj polovica žrtev pripadala starostni skupini od 18 do 19 let. Med vzroki pa je največkrat organizirani kriminal in povezanost s tihotapljenem mamil.
Med sklepi poročila je vodja oddelka za raziskovanje pri UNDOC Angela Me navedla, da se v Latinski Ameriki ni potrdila predpostavka, po kateri naj bi k zmanjšanju nasilja prispevala socialni in ekonomski razvoj, kot se je v Evropi ali Aziji. Na tem območju obstajata po ugotovitvah študije dodatna poglavitna elementa, ki ju v drugih regijah ni, to sta organizirani kriminal in tolpe. Mejeva pravi, da so prepoznali še druge dejavnike, ki bistveno vplivajo na visoko stopnjo nasilja, kot so velika neenakost, nekaznovanost, dostop do orožja, politična nestabilnost, prevladujoči spolni stereotipi oziroma mačizem ter korupcija.
Ob tem je zanimiv pojav klimatskih sprememb kot novega faktorja nasilja. Segrevanje planeta in druge oblike degradacije okolja »bodo v prihodnosti močno povečale nasilje«, ugotavljajo pri UNDOC. V poročilu se sklicujejo na leta 2015 izdano študijo Climate and conflict pri kalifornijski univerzi Berkeley, v kateri avtorji Marshall Burke, Salomon Hsiang in Edward Miguel ocenjujejo, da bo vsak dvig temperature za stopinjo povečal medosebne konflikte za 2,4 odstotka, med skupinami pa za 11 odstotkov. To se zaradi pomanjkanja naravnih resursov že dogaja, zatrjuje Angela Me.
Čile kot oaza miru
Na svetovni ravni je število umorov sicer naraslo s slabih 400 leta 1992 na 464.000, a je naraslo tudi število prebivalcev. Merodajen podatek je tako število umorov na sto tisoč prebivalcev, ta indeks pa se je v zadnjih dveh desetletjih znižal s 7,2 na 6,1. Več kot tretjina vseh umorov na svetu se zgodi na ameriški celini. UNODC ob tem opozarja, da je poročilo sestavljeno na osnovi uradnih podatkov posameznih držav in da ti v primeru nekaterih azijskih in afriških držav niso povsem zanesljivi, število nasilnih smrti v teh delih sveta je verjetno precej večje.
Razlike so velike tudi med regijami posamezne celine. Na ameriškem izstopa latinskoameriška, kamor spadajo edine štiri države na svetovni ravni, ki štejejo več kot 40 umorov na 100.000 prebivalcev. Poročilo posebej izpostavlja Venezuelo, kjer se je indeks umorov na sto tisoč prebivalcev dramatično povečal. Še leta 2012 je bil 13, zdaj je skoraj 60. V Mehiki je bil za leto 2017 izmerjen količnik 24,8 oziroma 32.079 umorov, čeprav so nevladne organizacije naštele 46.641 nasilnih smrti; v Kolumbiji je upadel z 80 na 25. Grozljiv je podatek za Brazilijo z indeksom 30, kjer je bilo med letoma 1991 in 2017 umorjenih okoli 1,2 milijona oseb. Po drugi strani pa ima Čile na primer podoben indeks kot Evropa, to je 3,1.
