Oblikovalka in ilustratorka Nina Mršnik ter arhitektka Ivana Blaž sta se spoznali v Benetkah, kjer sta študirali na fakulteti za arhitekturo IUAV (Universita di Architectura di Venezia). Študij in delovno prakso sta ločeno opravljali še v Veliki Britaniji, Španiji ter na Portugalskem in Hrvaškem. Nato sta se ustalili v Ljubljani in skupaj zasnovali številne projekte, ki so vključevali oblikovanje izdelkov, notranjih prostorov ter različno delo na področju ilustriranja in arhitekture.

Leta 2010 je Nina Mršnik skupaj z drugimi sodelavci oblikovalci in arhitekti ustanovila kolektiv Grupa, ki se mu je kmalu pridružila tudi Ivana Blaž. Kolektiv Grupa je deloval na področju socialnega podjetništva in so do zdaj izpeljali več projektov, med katerimi je najbolj odmeven Gostilna dela. Gostilna je namesto dobičku zavezana izobraževanju in zaposlovanju mladih gostinskih delavcev iz zapostavljenih okolij. Proces snovanja in izvedbe prenove prostora je rezultat sodelovanja ustvarjanja Grupe in mladih gostinskih delavcev, okoliških stanovalcev ter drugih pobudnikov in simpatizerjev projekta. Projekt predstavlja uspešno, družbeno odgovorno, predano in demokratično ravnanje na vseh stopnjah oblikovanja in gradnje prostora.

Avtorici delata na več projektih. Nina Mršnik riše portrete in sodeluje tudi z oblikovalko Nušo Jelenec pri projektu Pečeno pohištvo – sami sta izdelali stroj, ki topi odpadno plastiko v plošče, iz katerih izdelujeta pohištvo. Ivana Blaž sodeluje s kulturnim društvom ProstoRož, društvom arhitektov, ki se že 15 let ukvarja z raziskovanjem javnega prostora.

Unikatna in ročno tkana dela

Na enem izmed skupnih potovanj, bilo je v Bosni, sta Nina Mršnik in Ivana Blaž pobliže spoznali čilime, na poseben način ročno tkane volnene preproge živobarvnih vzorcev. Ideja o skupnem projektu oživitve čilimov je zorela dalj časa.

Potem sta si zadali nalogo, da bosta obudili pozabljeno obrt izdelovanja teh posebnih, cenjenih preprog. Od takrat se posvečata raziskovanju, oblikovanju, razvoju in izvedbi teh preprog, ki sta ju povsem očarali. Zasnovali sta blagovno znamko Kobeiagi Kilims in tudi na ta način resno začeli projekt oživljanja te tradicije tkanja preprog.

Ivana, po rodu iz Viteza v Bosni in Hercegovini, je že od malih nog bila obkrožena s čilimi, ki so bili v nekdanji Jugoslaviji nepogrešljivi dekorativni element marsikaterega doma. Čilimi so poleg tal krasili tudi stene, zofe in postelje, a so danes postali redkost. Ivana Blaž: »Vsak čilim je unikaten in plod dolgotrajnega ročnega dela. Pri izdelavi tkalke uporabljajo izključno lokalno volno, ki slovi po svoji kakovosti. Volna je s svojimi termoregulatorskimi lastnostmi uporabna tako pozimi, ko greje, in poleti, ko prijetno hladi. Tkanje čilimov je delo, ki zahteva veliko mero natančnosti in zbranosti. Tako na primer za izdelavo čilima v velikosti 100 cm x 70 cm porabijo štiri dni, za največji čilim v velikosti 200 cm x 300 cm pa potrebujejo kar šest tednov.«

Idej za vzorce jima ni manjkalo, a zavedali sta se, da je treba začeti na koncu, tam, kjer preproge pridejo na svet. Podali sta se na iskanje tkalk na območju Bosne in Hercegovine in se po enoletnem raziskovanju na terenu dejansko prepričali, da se skorajda nihče več ne ukvarja s to obrtjo. Ugotovitev, da zelo malo žensk še tke čilime in da obrt izumira, jima ni dala miru. Potem sta spoznali Lejlo Čabarabdić, motor skupine žensk v Visokem, ki se še danes ukvarjajo s proizvodnjo čilimov, in s katero so takoj našle skupen jezik.

Oblikovalki sta bili popolnoma navdušeni nad njihovimi veščinami. Trudita se popularizirati čilime, ki s svojo kakovostjo in sodobnim oblikovanjem lahko kljubujejo številnim cenenim izdelkom množične proizvodnje.

Nina Mršnik: »Verjetno je razlog za njihov zaton tudi v tem, da tradicionalni vzorci čilimov niso privlačni za čas, v katerem živimo. Z novimi vzorci, ki sledijo najnovejšim oblikovalskim trendom, želiva odpreti novo poglavje v tej pozabljeni obrti.« Ustvarjata sveže vzorce, ki hkrati odražajo novo življenje in nosijo v sebi tradicionalna znanja. Avtorici sta se uspešno povezali z bosanskimi tkalkami, s katerimi skušajo ohraniti obrt čilimarstva v Bosni. Vse vzorce lahko dobite aplicirane na preproge ali blazine.

Izdelke sta letos predstavili na pohištvenem sejmu v Milanu na razstavi Odprti smo! in na prireditvi 3 Days of Design v Kopenhagnu na Danskem na razstavi Narava – designed in Slovenia. Opažata, da Kobeiagi čilime kupujejo ljudje, ki razumejo, kaj beseda čilim predstavlja, ki se zavedajo, da je za izdelavo kakovostnega čilima treba dolgotrajno, natančno in predano delo ter da gre za izdelek, ki bo trajal generacije.